Select Page
Interaktivni zaslon, nova velika pridobitev na SSSB (oktober 2018)

Interaktivni zaslon, nova velika pridobitev na SSSB (oktober 2018)

Za potrebe modernega poučevanja smo na SSSB v uporabo prejeli interaktivni zaslon velikosti 75″, 4K resolucije. Zaslon je v fazi opremljanja in testiranja z vsemi potrebnimi komponentami, pogumnejši učitelji pa ga že navdušeno vključujejo v svoj pouk. Seveda bo potrebnega še nekaj časa, da spoznamo vse možnosti njegove uporabe, vendar so prvi vtisi zelo pozitivni.

Ocenjujemo, da naprava predstavlja veliko pridobitev za kvalitetno izvedbo pouka podprtega z napredno IKT. Namestili in preizkusili smo tudi že testno različico programa Mozabook. Predstavitev nove pridobitve načrtujemo za širši kolektiv VIZ in tudi za predstavnike implementacijskih šol, ki nas bodo obiskali konec meseca oktobra.

Boštjan Petak

Ponovno na mednarodni izmenjavi – tokrat pri prijateljih v Španiji

Ponovno na mednarodni izmenjavi – tokrat pri prijateljih v Španiji

Septembra 2018 smo v Srednji šoli Slovenska Bistrica gostili 34 dijakinj in dijakov iz srednje šole Ros Giner iz španskega mesta Lorca. Ker smo hoteli ujeti tople in sončne dni, smo se že oktobra odzvali njihovemu povabilu in se na njihovo šolo in v njihovo mesto na jugu Španije odpravili še mi. V Španijo je letos z letalom odpotovalo 29 dijakinj in dijakov vseh letnikov gimnazijskega in ekonomskega programa.

Izmenjava je trajala kar osem dni: konec tedna smo preživeli pri družinah gostiteljicah, med tednom pa so obiskali njihovo šolo in se potepali še po mestih Murcia, Aguilas, Cartagena in Granada.

Spoznavali smo njihov način življenja, se navajali na pozne večerje v vedno polnih restavracijah in barih, jedli tapase, churrose, tortilje in paello, očarali so nas z gostoljubnostjo in odprtostjo. Nekateri so dan preživeli na morju, v počitniški hišici z bazenom, drugi so se z ladjo odpravili na bližnji otok, tretji so se kopali v še vedno toplem Sredozemskem morju ali zgolj raziskovali mesto.

Dva dneva smo preživeli v šoli, pri pouku, nato pa v delavnicah, v okviru katerih smo debatirali v angleškem in španskem jeziku ter se posvetili primerjavi slovenskega in španskega šolskega sistema. Učili so nas plesati tradicionalni ples flamenco, bachato in salso, ogledali smo si tudi nekaj odlomkov iz muzikala Rock Giner, ki ga pripravljajo s pevskim zborom. Vsi smo sodelovali tudi v natečaju za najboljšo fotografijo, ki smo jo morali posneti znotraj šole ali na šolskem dvorišču. Zmagala je špansko-slovenska skupina, ki je posnela fotografijo z naslovom Fiendship/Amistad/Prijateljstvo (fotografijo lahko vidite spodaj).

Ostale dneve smo se odpravili na izlet v Murcio, ki je glavno mesto province, in si ogledali katedralo, središče mesta in univerzo, kjer bodo mnogi nadaljevali študij.

Očarala nas je tudi Andaluzija z mestom Granada. Zelo nam je bila všeč Alhambra, ogromna palača s čudovitimi vrtovi, ki je bila zgrajena v 14. stoletju. Alhambra, kjer srečaš množico turistov iz vseh koncev sveta, je dokaz mavrske kulture v Španiji in spretnosti muslimanskih, judovskih in krščanskih rokodelcev, obrtnikov in graditeljev.

V obmorskem pristaniškem mestu Cartagena smo raziskovali v muzeju podvodne arheologije, si ogledali rimsko gledališče in središče mesta.

Mednarodne izmenjave so vsekakor odlična priložnost za spoznavanje drugih kultur, njihovega načina življenja in učenje tujega jezika.

Maja Kodrič Crnjakovič in Tanja Dabanovič, mentorici mednarodne izmenjave

Avtorji fotografij: Carmen Baño in dijaki SŠSB

 

Za izmenjavo s partnersko šolo sva se odločili že drugič. Ponovno je bila to edinstvena izkušnja, saj gre, v nasprotju z ekskurzijo, za spoznavanje navad drugega naroda. V tem tednu sva šolo in ostale stvari dali na stran in se predali sproščenemu španskemu ritmu. Lorco sva sedaj poznali skoraj kot lasten kraj, zato sva si čas popestrili z odkrivanjem Murcie, Cartagene, Granade in Aguilasa. Po enem tednu poznega vstajanja brez pravega zajtrka, okrnjenega kosila s popoldansko siesto in kraljevske večerje nikoli pred deseto zvečer, smo popolnoma spremenili svoj bioritem. Vrnitev v bolj natrpane slovenske urnike, ki se začnejo in končajo bolj zgodaj, kjer vse poteka hitreje in brez t. j. španske sieste, nama je zato predstavljalo manjšo zmedo. V krajšem času se je bilo gotovo lažje privaditi na umirjeno življenje Špancev, kot preiti nazaj na hiter in neusmiljen, a vendarle domač ritem življenja. Ob prvi priložnosti bova prav gotovo utrdili novo stkana prijateljstva in obnovili stara.

Špela Kitak in Anja Sobočan, 4. B

Izmenjava v Španiji je bila odlična priložnost za spoznavanje nove kulture. Naučila sem se prilagajati njihovemu načinu življenja in poskusila veliko novih jedi. Spoznala sem, da so Španci veliko bolj sproščeni in se znajo bolje zabavati. Z veseljem bi se udeležila še kakšne izmenjave.

Laura Skrbinek, 2. b

Ta izkušnja je bila zame nepozabna. Španska kultura me je navdušila. Hrana je bila odlična, ljudje pa zelo prijazni, gostoljubni in odprti. Vem, da se bom v Španijo še vrnila.

Hana Brumec, 2. b

To je bil nepozaben teden; vse mi je bilo zelo všeč. Najbolj me je presenetilo to, da so Španci tako zelo odprti, gostoljubni in prijazni. Očarale so me tudi španske peščene plaže. Izmenjava je bila zame tudi odlična priložnost za poglabljanje znanja španskega jezika, ki je moj izbirni predmet tudi na maturi. Ko se odločiš, da se boš udeležil izmenjave in v tujini bival pri družini, ko stopiš izven svoje cone udobja, se začne pustolovščina.

Marisa Frešer, 3. b

Frankfurtski knjižni sejem (od 10. do 14. 10. 2018)

Frankfurtski knjižni sejem (od 10. do 14. 10. 2018)

Še včeraj v knjižnici Srednje šole Slovenska Bistrica, danes (12. 10. 2018) na največjem svetovnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Za knjižničarko in veliko ljubiteljico knjig je kratek izlet na knjižni sejem izvrstno doživetje. Ne gre za klasični sejem, kjer se sprehajaš od stojnice do stojnice in izbiraš knjige, ampak za povsem specializirani dogodek, na katerem se vse vrti okoli založništva in knjigotrštva. Pisatelji, literarni agenti in založniki na sejmu predvsem sklepajo posle. Tukaj se prve tri dni dogovarjajo o izdajah prevodov, prenosih avtorskih pravic in založniških pogodbah,  konec tedna pa je sejem odprt tudi za splošno javnost.

Sprehod po sejemskem poslopju je precej utrudljiv, a ponudba razstavljavcev je taka, da pritegne. Prvi korak je bil sprehod po mednarodni založniški ponudbi v dvorani 5.0, kjer je med drugim stala tudi slovenska stojnica, na kateri so se predstavile založbe Goga, Miš, Pivec, Sanje, Sodobnost International, Mladinska knjiga in Beletrina. Slovenija bo častna gostja leta 2022. Letos je bila častna gostja sejma Gruzija.

Sledil je obisk grške stojnice, kjer je v okviru promocije antologije BalkaNoir, ki je izšla junija letos v grščini pri založbi Kastaniotis Editions, Grški kulturni sklad organiziral okroglo mizo o balkanskem noirju.

Sodelovali so Vassilis Danellis in Yannis Ragos, grška pisca in urednika antologije, romunski pisec in založnik Bogdan Hrib (založba Editura Tritonic), hrvaški pisec in založnik Ivan Sršen (založba Sandorf) in Renato Bratkovič, pisec in organizator Alibija, mednarodnega noir književnega festivala. Skupaj so ugotovili, da je balkanski noir novi trend in da se lahko povsem enakopravno kosa z nordijskim in ameriškim ― še več, balkanski pisci radi eksperimentirajo in za razliko od omenjenih prebijajo meje obrazcev žanra.

Po eno nadstropje je bilo namenjeno založnikom knjig s področja umetnosti in dizajna ter snovalcem učbenikov, ki pokrivajo naravoslovje, družboslovje, jezikoslovje, medicino … Ugotavljam, da na tem področju marsikatero državo po zahtevnosti in nivoju znanja prekašamo. Presenetili so me predvsem azijski razstavljavci.

Med stojnicami je svojo imela tudi Organizacija združenih narodov. Ste vedeli, da splošna deklaracija o človekovih pravicah praznuje sedemdeset let?

V paviljonu, ki po obliki spominja na školjko, do njega pa se sprehodiš po rdeči preprogi, se je nahajala predstavitev prevodnega leposlovja (seveda v nemščino) nedavno preminule Ursule K. Le Guin, ki je ustvarjala v znanstvenofantastičnem žanru.

Pozornost je pritegnilo tudi področje otroške književnosti in fantazijskega leposlovja, kjer so konec tedna priredili tudi tako imenovano “cosplay” oziroma dogodek, na katerem se obiskovalci preoblečejo v like svojih priljubljenih literarnih del.

Čeprav ― kot rečeno ― na sejmu ne moreš kupiti knjig, je dogodek vredno doživeti. Po vseh Frankfurtih po Frankfurtu v Ljubljani se je prijetno izgubiti med naslovi, ki se bodo šele znašli na naših policah v prihodnjem letu ali dveh. Morda se katera od novosti takrat znajde tudi v naši knjižnici, o čemer vas, dragi dijaki, seveda z veseljem obvestim!

Alenka Ajd Bratkovič

Rezultati šolskega tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni

Šolsko tekmovanje je potekalo v petek, 12. 10. 2018. Udeležilo se ga je 28 dijakov.

Na državno tekmovanje so se uvrstile:

  1. Stela Kušar, 4. b (39 točk)
  2. Eva Bolko, 4. b (39 točk)
  3. Nika Sajko, 4. b ( 36 točk)

Bronasta priznanja prejmejo dijaki, ki so na šolskem tekmovanju dosegli od 31 do 40 točk, kar je uspelo 8. tekmovalcem.

Vsem dijakinjam in dijakom čestitamo za dosežen rezultat.

Mentorica tekmovanja: Violeta Vivod

Oh, literatura – O, literatura! (Arsovo domače branje)

Spoštovani dijakinje in dijaki,

tudi v tem šolskem letu boste lahko vsak tretji torek v mesecu ob 21. uri v literarnem večeru na Programu Ars v oddaji Oh, literatura – O, literatura! spremljali srednješolsko domače branje. V lanskem šolskem letu ste lahko poslušali kanonska besedila prvega letnika, v letošnjem so se avtorji oddaje odločili za prehod v drugi letnik srednješolskega izobraževanja. 18. septembra ste tako lahko poslušali obravnavo pisemskega romana nemškega literarnega velikana Johanna Wolfganga Goetheja Trpljenje mladega Wertherja iz leta 1774.

 

Sledijo še:

  • − v oktobru (torej danes) : France Prešeren in Krst pri Savici,
  • − v novembru: Gustave Flaubert in Gospa Bovary,
  • − v decembru: F. M. Dostojevski ter Zločin in kazen,
  • − v januarju: Josip Jurčič in Deseti brat,
  • − v februarju: Ivan Tavčar in Visoška kronika,
  • − v marcu: Janko Kersnik in Jara gospoda,
  • − v aprilu: Henrik Ibsen in Strahovi,
  • − v maju: Oscar Wilde in Saloma.

 

Naj vas spomnim, kaj je namen oddaje.

Knjižna klasika – literatura, ki univerzalno prikazuje družbo in posameznika, odstira etična vprašanja in sledi človekovim čustvom, vse to z izrazito estetsko močjo, je del splošne izobrazbe, vsi naj bi jo poznali, sklicujemo se nanjo, pa vendar preredko segamo po njej. Celovito jo obravnava srednješolski učni načrt, na 3. programu Radia Slovenija, Programu Ars, pa se mu pridružujejo s štiriletnim projektom Oh, literatura – O, literatura! (Arsovo domače branje), s katerim bodo izpostavili najpomembnejše literarne vsebine.

 

Namen projekta je literarna dela, ki so vključena v pouk književnosti v srednjih šolah, predstaviti v obliki literarnih večerov in tako ponuditi dijakom estetski užitek ob izbranih odlomkih, povezanih s poljudno-strokovno spremno besedo. Oddaje so tako primerna dopolnitev šolskih predavanj, namenjena poslušanju. V štirih letih bodo tako izpostavljene najpomembnejše teme iz celotnega učnega načrta. Oddaje pripravljajo srednješolski profesorice oziroma profesorji književnosti in drugi uveljavljeni poznavalci književnosti, režirajo jih priznani radijski režiserji, pri interpretaciji besedil pa sodelujejo vrhunski slovenski igralci.

 

Oddaje so torej na sporedu od septembra do maja tretji torek v mesecu ob 21.00 na Programu Ars. In ne nazadnje, po objavi so oddaje dosegljive na spletni strani http://ars.rtvslo.si/.

 

V šolskem letu 2017/2018 so se zvrstile oddaje:

  • − september: Sveto pismo,
  • − oktober: Sofoklejeva dramatika,
  • − november: Dantejeva Božanska komedija,
  • − december: Trubar in slovenska reformacija,
  • − januar: Shakespeare in Hamlet,
  • − februar: Cervantes in Don Kihot,
  • − marec: Molière in Tartuffe,
  • − april: pridige Janeza Svetokriškega,
  • − maj: A. T. Linhart in Matiček se ženi.

 

Lidija Ličen, prof. slovenščine

Dostopnost