Splošna gimnazija

Predstavitev programa

Gimnazija je splošnoizobraževalni program, ki dijake pripravlja za nadaljnje izobraževanje na univerzi.
Namenjen je vsem, ki si želijo širokega splošnega znanja. Spodbuja pa tudi ustvarjalnost in radovednost ter razvija znanja, talente, sposobnosti kritičnega mišljenja, znanstvenega raziskovanja in vseživljenjskega učenja, ki so nujno potrebni za uspeh in zadovoljstvo pri opravljanju poklica in v življenju. Program je sestavljen iz obveznih predmetov, izbirnih predmetov in obveznih izbirnih vsebin.

Po končanem štiriletnem šolanju dijak opravlja splošno maturo, s katero se lahko vpiše v katerikoli univerzitetni program v Sloveniji pa tudi v tujini.

Program gimnazija vsebuje temeljni del, ki je enoten za vse gimnazije, in obvezni izbirni del, ki je posebnost šole. Ob vpisu si dijaki izberejo drugi tuji jezik (angleščino, nemščino ali španščino), po prvem letniku pa dijakom ponudimo izbiro med različnimi predmeti. Odločitev temelji predvsem na zanimanju dijakov in je povezana s predvidenim nadaljnjim študijem, čeprav sam vpis na univerzo od nje ni odvisen, saj o njem odloča uspeh pri maturi.

Predmetnik GIM

V drugem letniku tako dijaki izbirajo med urami informatike in študijem o okolju, v tretjem letniku namenijo dve uri tedensko dodatnemu poglabljanju snovi pri obveznih predmetih, v četrtem letniku pa se dokončno odločijo za izbirno skupino maturitetnih predmetov.

Obvezne izbirne vsebine (OIV) sestavljajo različne dejavnosti, ki dijakom omogočajo, da poleg obveznih šolskih predmetov razvijejo in sledijo svojim interesom, hkrati pa s sodelovanjem pridobijo širše življenjske izkušnje. Del vsebin je obvezen za vse dijake, del pa je prepuščen njihovi prosti izbiri.

Prednost programa je tudi v načinu poučevanja, ki je usmerjen k dijaku, učitelj pa v procesu v čim večji meri prevzema vlogo mentorja oziroma usmerjevalca. Poudarek je na samostojni aktivnosti dijakov in pridobivanju različnih izkušenj učenja ter raziskovanja.

Po zaključenem izobraževalnem programu boste:

  • lahko nadaljevali izobraževanje v visokem šolstvu,
  • samostojno, kritično presojali in odgovorno ravnali,
  • učinkovito komunicirali v knjižnem jeziku,
  • razvili zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti,
  • pridobili vedenje o zgodovini Slovenije in njeni kulturi,
  • znali ohranjati lastno kulturno tradicijo,
  • seznanjeni z drugimi kulturami in civilizacijami,
  • razvili pripravljenost za vzpostavljanje svobodne, demokratične in socialno pravične države,
  • prepoznali odgovornost za naravno okolje in lastno zdravje,
  • razvili zavest o pravicah in odgovornostih človeka, državljana,
  • razvili nadarjenost in sposobnosti za doživljanje umetniških del, umetniško izražanje in
  • prosto izbirali svoj poklic.

Trajanje programa, zaključek študija in možnosti nadaljnjega izobraževanja

Izobraževanje v programu traja štiri leta. Zaključi se z uspešno opravljenimi obveznostmi četrtega letnika, opravljenimi interesnimi dejavnostmi in splošno maturo.
Po končanem štiriletnem šolanju dijak opravlja splošno maturo, s katero se lahko vključi na katerikoli univerzitetni program v Sloveniji in tudi v tujini.

Vpisni pogoji in omejitev vpisa

V izobraževalni program se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovnošolsko izobraževanje. Predvidoma je razpisanih 56 prostih študijskih mest. Ob omejitvi vpisa se kandidati, ki so deveti razred osnovne šole zaključili v šolskem letu 2010/11 in nadaljnjih šolskih letih, izberejo za vpis v šolo na podlagi razvrstitve z uporabo točk, ki jih pridobijo z učnim uspehom v sedmem, osmem in devetem razredu osnovne šole, tako da se uporabijo zaključne ocene obveznih predmetov zadnjih treh razredov osnovne šole. Z učnim uspehom kandidat lahko dobi največ 175 točk.

Pridobljeni naziv

Dijaki, ki uspešno opravijo vse obveznosti programa, pridobijo peto stopnjo izobrazbe in naziv gimnazijski maturant.

Sestava splošne mature

Splošna matura je sestavljena iz obveznega in izbirnega dela. Obvezni del zajema pisni in ustni izpit iz slovenščine, matematike in tujega jezika.
V izbirnem delu lahko dijaki odločajo med izbirnimi predmeti. Zunanji – pisni izpit se pri vseh predmetih dopolnjuje z eno od možnih različic t. i. notranjega dela izpita. Ti načini so lahko: ustni izpit, vaje, naloge, izpitni nastop in druge oblike praktičnega dela izpita.