Select Page

Delo z nadarjenimi dijaki

Pri delu z nadarjenimi nam je najpomembnejše načelo dobrobiti dijaka,  pa tudi načelo prostovoljne udeleženosti.

 

Po Konceptu vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju (2007) odkrivanje nadarjenih dijakov poteka na tri načine:

1) Dijaki so lahko identificirani kot nadarjeni učenci v osnovni šoli, na srednji šoli pa njihovo nadarjenost le potrdimo. Pri vpisu na srednjo šolo nove dijake pozovemo, da prinesejo s seboj poročilo o prepoznani nadarjenosti iz osnovne šole.

2) Če dijaki niso bili prepoznani kot nadarjeni dijaki v osnovni šoli, lahko celoten postopek odkrivanja izvedemo v srednji šoli. Dijake identificiramo kot nadarjene na podlagi nadpovprečno visokega rezultata na testih inteligentnosti in ustvarjalnega mišljenja.

3) Oddelčni učiteljski zbor lahko ugotovi nadarjenost dijaka na osnovi doseganja visokih rezultatov na tekmovanjih na državnem ali mednarodnem nivoju.

 

Nadarjene dijake na šoli usmerjamo k sodelovanju na tekmovanjih in dejavnostih na šolskem, regijskem in državnem nivoju. Pri razvoju njihovih potencialov sodelujemo tudi z zunanjimi sodelavci ter različnimi državnimi ter regijskimi projekti za razvijanje nadarjenosti.

 

Tako so nadarjeni dijaki sodelovali pri različnih projektih v okviru projekta RAST. Udeležili so se znanstvenega seminarja v Petnici (Srbija), sodelovali na gledaliških delavnicah, se udeleževali priprav na državna tekmovanja in tabora veščin preživetja. Pri raziskovalnem delu lahko sodelujejo z znanstvenimi in gospodarskimi inštitucijami iz lokalnega okolja.

 

Vsem dijakom želimo omogočiti, da razvijajo svoja močna področja in iz bogate ponudbe šole izberejo aktivnosti, ki jih veselijo. Ponudbo aktivnosti izdelajo učitelji za svoja predmetna področja. Aktivnosti se lahko udeležujejo vsi dijaki. Z njimi pa želimo spodbujati ustvarjalnost, samostojnost, sodelovanje in odgovornost do sebe in družbe. Vsak dijak naj razvija svoja močna področja, nadarjenost in talente ter z dosežki koristi sebi in širši skupnosti.

 

Mag. Irena Wozniak, prof. psihologije