Šolska pravila Srednje šole Slovenska Bistrica (pravila šole in organizacija pouka)

 

Uvod

 

Šolska pravila Srednje šole Slovenska Bistrica so oblikovana na podlagi enajstega odstavka 27. člena Zakona o gimnazijah – ZGim (Ur. l. RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo in 68/17), enajstega odstavka 56. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju – ZPSI (Ur. l. RS, št. 79/06 in 68/17), Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 30/18) in Pravilnika o prilagoditvah šolskih obveznostih dijaku v srednji šoli (Ur. l. RS, št. 30/18).

 

Šolska pravila Srednje šole Slovenska Bistrica zajemajo:

 

Šolska pravila Srednje šole Slovenska Bistrica zajemajo:

I. Splošna določila (hišni red, časovna razporeditev dela …)
II. Skrb za varnost udeležencev in urejenost šole
III. Vzgojno delovanje šole

  • pravice in dolžnosti dijakov ter prepovedi,
  • vzgojno ukrepanje ob kršitvah,
  • pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti,
  • upravičene razloge za zamujanje in predčasno odhajanje od pouka,
  • način odločanja o oprostitvi dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov in način vključitve v VI delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku,
  • način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana prisotnost pri pouk in način vključitve dijaka v VI delo v času začasne prepovedi,
  • pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem.

IV. Način sodelovanja s starši
V. Pravila o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku
VI. Pravila o podeljevanju pohval, priznanj in nagrad
VII. Pravila o pripravi in izvedbi zaključne ekskurzije,
VIII. Pravila ravnanja ob poškodbi dijaka in ob morebitnem nasilju.
Šolska pravila veljajo za vse šolske obveznosti: pouk in druge oblike izobraževalnega dela, ki se izvajajo na šolskih površinah ali drugje.

I. Splošna določila

  1. člen

(šolski prostor)

V šolske prostore imajo dostop dijaki, delavci šole, starši dijakov oziroma njihovi zakoniti zastopniki in obiskovalci v času prireditev, najemniki prostorov ter uradne osebe, če so za to pooblaščene z zakonom.

Nadzor nad vstopom v šolo izvajajo informator ali hišnik, dežurni dijak in dežurni učitelj.

Dejavnosti, ki niso povezane s pedagoškim delom, se lahko izvajajo v šoli le z dovoljenjem ravnatelja.

 

  1. člen

(časovni razpored dela)

Šola se zjutraj odpre ob 6.00. Do začetka pouka dijaki čakajo v avli šole, in sicer za 0. uro do 6.50 in za 1. uro do 7.40.

Dijaki v času pouka ne zapuščajo šolskega prostora (glej časovni razpored dela), sicer sami prevzemajo odgovornost za svojo varnost.
Časovni razporeditev pouka:

 
Čas Dejavnost
7.00–7.45 0. ura
7.50–8.35 1. ura
8.40–9.25 2. ura
9.30–10.15 3. ura
10.15–11.00 malica
11.00–11.45 4. ura
11.50–12.35 5. ura
12.40–13.25 6. ura
13.30–14.15 7. ura
14.20–15.05 8. ura

 

  1. člen

(dejavnosti izven šole)

Pri šolskih dejavnostih, ki vključujejo prevoz dijakov, le-ti praviloma koristijo organizirani prevoz šole. Lastni prevoz se dijakom dovoli le ob pisno izraženi želji staršev.

Ob udeležbi dijakov pri šolski dejavnosti izven ožjega kraja šolanja nosilci dejavnosti (ali razredniki) posredujejo in zberejo soglasja staršev.

 

II. Skrb za varnost udeležencev in urejenost šole

  1. člen

(skrb za šolski prostor)

Vsi dijaki skrbijo za urejenost učilnic in drugih prostorov v šoli. Morebitno nastalo škodo je vsak dijak dolžan prijaviti učitelju.

V šolskih prostorih je obvezna uporaba šolskih ali hišnih copat (tudi »All stars«). Nošenje športnih copatov v šolskih prostorih ni dovoljeno.

Osebne stvari (oblačila, čevlje, učbenike …) dijaki hranijo v garderobnih omaricah. Dolžni so poskrbeti za zaklepanje in čistočo omaric ter za tajnost šifre svoje omarice. Ob neupoštevanju teh pravil se lahko uporaba omarice omeji.

Šola ne odgovarja za krajo oblačil, torb in drugih stvari. Morebitne kraje dijaki javijo v tajništvu šole oziroma ravnateljici. Odsvetujemo prinašanje vrednejših predmetov v šolo.

 

  1. člen

(odškodninska odgovornost)

O povzročeni škodi učitelj napravi zapisnik in ga odda v tajništvu.

Za namerno poškodbo šolske opreme dijak materialno odgovarja.

V primeru neugotovljenih storilcev v oddelku poravnajo škodo vsi dijaki oddelka.

 

  1. člen

(dežurstvo strokovnih delavcev)

Vsak strokovni delavec dežura po mesečnem razporedu dežurstev od 7.00 do 14.20.

Spremlja dogajanje pred vhodom v šolo, na hodnikih, v jedilnici v času malice, delo dežurnega dijaka, usmerja obiskovalce šole, neutemeljeno prisotne napoti iz šole.

 

  1. člen

(dežurstvo dijakov)

Sodi med obvezne zadolžitve dijaka in traja od 7.00 do 14.00.

  • Dežurni dijak prevzame evidenčni list dežurstva zjutraj v zbornici od dežurnega učitelja in ga ob koncu dežurstva preda na isto mesto.
  • Vljudno sprejme vse obiskovalce in jih usmerja na želeno mesto. Obiskovalce in namen obiska beleži v zvezek dežurstev.
  • Med dežuranjem ne zapušča šolskega prostora.
  • Opravičeno je odsoten v času pisnega ocenjevanja, ko ga obvezno nadomesti drugi dijak. Zamenjavo zabeleži v zvezek dežurstva. Pri iskanju zamenjave mu pomaga njegov razrednik ali dežurni učitelj.
  • Če je dijak odsoten, ga nadomesti naslednji dijak po seznamu. Če je odsoten celi oddelek, razrednik o tem obvesti razrednika naslednjega oddelka.
  • Če dežurni dijak ugotovi kakršne koli posebnosti in odklone od običajnega dogajanja v šoli ali njeni neposredni okolici, o tem obvesti dežurnega učitelja ali katerega koli strokovnega delavca šole.
  • Skrbi za čistočo na hodnikih in v okolici šole ter opravlja druge naloge, za katere ga zadolži dežurni učitelj ali vodstvo šole.

 

Z dežuranjem pričnejo dijaki 3. letnikov.

Dijaki zaključnih letnikov ne dežurajo.

 

8. člen

(delo reditelja)

Na začetku vsake ure javlja odsotnost dijakov in skrbi za urejenost učilnice.

Učitelju takoj sporoči morebitne poškodbe inventarja v učilnici.

Javi odsotnost učitelja po desetih minutah pouka v tajništvu ali vodstvu šole.

 

  1. člen

(uporaba kolesarnice in parkiranje)

Dijaki, ki se vozijo v šolo s kolesi ali z motorji, morajo le-te spraviti v kolesarnico pred šolo in jih zakleniti. Šola ne prevzema odgovornosti za morebitne kraje koles ali motornih koles.

Uporaba parkirnega prostora pred šolo je namenjena zaposlenim in obiskovalcem šole. Za dijake je parkiranje na šolskem parkirišču prepovedano. Dijaki lahko parkirajo svoje avtomobile na slepi cesti pred šolo (tako, da ne ovirajo interventnega dostopa), na brezplačnih parkiriščih na Čopovi in na Partizanski ulici pri stari telovadnici.

 

  1. člen

(video nadzor)

Vhod v šolo, garderoba v šoli, hodnik pred knjižnico in hodnik pred straniščem v pritličju so opremljeni z video nadzorom.

 

III. Vzgojno delovanje šole

določa pravice in dolžnosti dijakov ter prepovedi  v času šolskih obveznosti, način uveljavljanja pravic, izpolnjevanja dolžnosti in postopek vzgojnega ukrepanja za kršitve, določene z zakonoma (glej uvod), s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah in s temi šolskimi pravili.

Šola z vzgojnim delovanjem ozavešča dijake predvsem o:

  1. splošno-civilizacijskih vrednotah,
  2. pravicah in dolžnostih,
  3. zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa,
  4. varovanju pred nevarnostmi in tveganji,
  5. različnih vrstah nasilja,
  6. tveganem spolnem vedenju,
  7. varstvu okolja.

 

  1. člen

(pravice in dolžnosti dijaka)

V času šolske obveznosti šola dijaku zagotavlja predvsem kakovosten pouk, sprotne in objektivne informacije ter strokovno pomoč in svetovanje v zvezi z izobraževanjem.

V času šolske obveznosti je dolžnost dijaka predvsem:

  • prisostvovati pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela šole,
  • opravičiti svojo odsotnost v skladu s predpisanim postopkom (polnoletni dijaki sami),
  • ravnati v skladu s predpisi, šolskimi pravili in navodili šole,
  • skrbeti za zdravje, varnost in integriteto,
  • skrbeti za čisto in varno okolje,
  • spoštovati splošne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur,
  • spoštovati pravice dijakov, delavcev šole in drugih,
  • prispevati k ugledu šole,
  • odgovorno ravnati s premoženjem šole, lastnino dijakov, delavcev šole in drugih.

 

  1. člen

(prepovedi – Pravilnik o šolskem redu ter 27. a člen ZGim in 56. a člen ZPSI )

V času šolske obveznosti je prepovedano:

  • fizično in psihično nasilje,
  • kajenje, uživanje alkohola ali prepovedanih drog,
  • prisotnost pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog,
  • posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in prepovedanih drog,
  • posedovanje oziroma uporaba predmetov oziroma sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
  • namerno uničenje oz. poškodovanje šolskega ali drugega premoženja, v katerem je povzročena večja škoda,
  • uničenje ali ponarejanje šolske dokumentacije,
  • uporabljanje osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju s šolskimi pravili,
  • vdor v informacijski varovani sistem.

 

  1. člen

(zaseg predmeta – 27. člen ZGim in 56. člen ZPSI)

Šola lahko zaseže predmet/e, s katerimi dijak ogroža oziroma bi lahko ogrozil svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih ali povzroča oziroma bi lahko povzročil materialno škodo.

Šola o zasegu predmetov dijaku izda sklep najpozneje do konca pouka tistega dne.

 

  1. člen

(pravila o uporabi osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim  in telekomunikacijskim omrežjem*)

V času šolskih obveznosti je prepovedana uporaba mobilnega telefona in drugih naprav*, razen za izobraževalne namene po navodilih učitelja.

V času šolskih obveznosti imajo dijaki telefon ali druge elektronske naprave v torbi.

Če dijak tega ne upošteva, se telefon zaseže do konca pouka tistega dne, ko ga lahko dijak prevzame v tajništvu.

Prepovedano je snemanje in fotografiranje ter nedovoljeno ravnanje na spletu (npr. spletno psihično nasilje).

 

III a: Vzgojno ukrepanje

 

  1. člen

Vzgojni ukrepi se lahko izrečejo za kršitve, ki jih dijak stori v času šolskih obveznosti.

Vzgojni ukrepi so opomin, ukor in izključitev iz šole.

 

Dijaku se lahko izreče opomin ali ukor zaradi naslednjih kršitev:

  • neprimeren odnos do pouka, dijakov, delavcev šole in drugih,
  • neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja,
  • neupoštevanje predpisov in šolskih pravil.

 

Za uvedbo in vodenje postopka iz tega odstavka je pristojen razrednik.

Postopek vzgojnega ukrepanja se uvede najpozneje v tridesetih dneh od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in dijaka, ki je kršitev storil.

V postopku ugotavljanja kršitev ima dijak pravico do zagovora, pri katerem sodelujejo starši mladoletnega dijaka. Pri zagovoru polnoletnega dijaka pa starši lahko sodelujejo, če dijak s tem soglaša.

Če s starši ni bilo mogoče vzpostaviti stika ali če so prisotnost odklonili, se zagovor dijaka lahko izvede brez njihove prisotnosti. Na željo dijaka lahko pri zagovoru sodeluje strokovni delavec šole ali polnoletni ožji sorodnik.

Pri izbiri ukrepa se upoštevajo teža kršitve, odgovornost dijaka za kršitev, osebnostna zrelost dijaka, nagibi, zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, druge okoliščine, pomembne za ukrepanje in možne posledice ukrepanja.

Če se po proučitvi vseh okoliščin ugotovi, da dijak potrebuje pomoč oziroma svetovanje, se lahko postopek vzgojnega ukrepanja zoper dijaka ustavi.

Izključitev iz šole se lahko izreče za dejanja, ki so prepovedana (27.a člen ZGim in 56. a člen ZPSI). Za uvedbo in vodenje postopka je pristojen ravnatelj.

 

  1. člen

(alternativni ukrepi)

Dijaku se lahko namesto vzgojnega ukrepa določi alternativni ukrep.

Alternativni ukrepi so:

  • pobotanje oziroma poravnava (opravičilo, pogovor …),
  • poprava škodljivih posledic ravnanja (nadomestilo ali plačilo škode, čiščenje …),
  • opravljanje dobrih del (pomoč: učna, socialna – v sodelovanju z zunanjimi institucijami, dodatne naloge …),
  • pogojna izključitev (namesto izključitve).

 

Pri izreku alternativnega ukrepa se pisno določijo način izvrševanja alternativnega ukrepa, trajanje, kraj in rok za izvršitev ukrepa ter oseba, ki bo spremljala izvajanje ukrepa.

Alternativni ukrep se izvršuje tako, da je dijaku omogočeno obiskovanje pouka.

Z vsebino in načinom izvrševanja alternativnega ukrepa se seznani dijaka in starše, starše polnoletnega dijaka pa, če dijak s tem soglaša.

Če razrednik presodi, da dijakovo ravnanje ogroža uspešnost njegovega šolanja, o tem obvesti starše, četudi dijak ne poda soglasja.

Če dijak z določenim alternativnim ukrepom ne soglaša ali ga ne izvrši na določen način in v določenem roku, se mu izreče vzgojni ukrep.

  1. člen

(izrek vzgojnega ukrepa)

O vzgojnem ukrepu se dijaku vroči pisni sklep v osmih dneh po izreku vzgojnega ukrepa.

Akt o izreku vzgojnega ukrepa mora biti obrazložen in vsebovati mora pouk o pravnem varstvu.

 

  1. člen

(pritožba zoper vzgojni ukrep)

Dijak se lahko zoper izrečeni vzgojni ukrep pritoži v osmih dneh po prejemu pisne odločitve o izrečenem vzgojnem ukrepu.

O pritožbi odloči pristojni organ, določen z zakonom, v petnajstih dneh po prejemu pritožbe tako, da se:

  1. pritožbi ugodi in se razveljavi odločitev o ukrepu,
  2. pritožbi ugodi in odloči, da se postopek ukrepanja ponovi in o ukrepu ponovno odloči,
  3. pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Zoper sklep lahko dijak vloži pritožbo na pritožbeno komisijo (41.a člen ZGim oziroma na komisijo za varstvo pravic (80. člen ZPSI).

 

 

III b: Urejanje odsotnosti

 

  1. člen

(napovedane odsotnosti)

Vsi učitelji vsako uro ugotavljajo prisotnost dijakov. Izostanke zapišejo v e-evidenco/Lopolis, tudi če dovolijo dijaku odsotnost od ure.

Odsotnost dijaka od pouka dovoli učitelj, ki to uro vodi, za več ur pa razrednik (več urna odsotnost mora biti naknadno pisno opravičena).

Napovedano odsotnost (pisno s strani staršev) od pouka dovoli razrednik. Daljše/večdnevne napovedane odsotnosti praviloma ni mogoče koristiti 14 dni pred redovalno konferenco in ne zgolj za obvezne interesne dejavnosti.

Za utemeljeno zamujanje ali/in predčasno odhajanje od pouka (zaradi javnega prevoza) starši podajo pisno vlogo razredniku, ki to evidentira v dnevniku/e-evidenci/Lopolisu.

Dijaki, ki so opravičeni športne vzgoje, so pri teh urah prav tako prisotni.

Polnoletni dijak napove (in opraviči) svojo odsotnost sam.

 

  1. člen

(nenapovedana odsotnost)

V primeru bolezni starši javijo izostanek razredniku ali tajnici šole (po telefonu ali po e-pošti) najkasneje v treh dneh od prvega dne odsotnosti, sicer razrednik vzpostavi stik s starši naslednji dan.

Najkasneje v treh dneh po izostanku starši odsotnost tudi pisno ali osebno opravičijo. Če razrednik podvomi v resničnost razloga odsotnosti ali verodostojnost opravičila, to preveri pri starših.

Odsotnost zaradi bolezni nad 5 dni se opraviči z zdravnikovim opravičilom.

Polnoletni dijak odsotnost od šolskih obveznosti opravičuje sam.

 

  1. člen

(neopravičeno izostajanje)

Za neopravičeno izostajanje od pouka se dijaku izreče:

  • do 5 neopravičenih ur – 1. opomin razrednika,
  • za 6 do 10 neopravičenih ur – 2. opomin razrednika,
  • za 11 do 20 neopravičenih ur – 1. ukor razrednika,
  • za 21 do 30 neopravičenih ur – 2. ukor razrednika,
  • za 31 do 34 neopravičenih ur – 3. ukor razrednika,
  • nad 35 neopravičenih ur – izključitev iz šole.

Za dijake v programu trgovec v 3. letniku (periodična oblika pouka) se zgoraj navedeni obseg ur zmanjša na polovico.

Če dijak zamudi k uri pouka več kot 15 minut, dobi neopravičeno uro. Če zamudi manj kot 15 minut, dobi neopravičeno uro za vsake tri izostanke.

 

  1. člen

(obvezna prisotnost pri pouku)

Če je dijak pri pouku posameznega predmeta v ocenjevalnem obdobju prisoten manj kot 85 odstotkov realiziranih ur pouka, lahko učitelj tega predmeta, ob predhodnem soglasju razrednika, dijaku določi dopolnilni izpit za tisto ocenjevalno obdobje.

 

  1. člen

(začasna prepoved prisotnosti pri pouku)

Šola lahko dijaku prepove prisotnost pri pouku in/ali drugih oblikah izobraževalnega dela šole, če s svojim ravnanjem ogroža oziroma bi lahko ogrozil svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih. Prepoved lahko traja največ do konca šolskih obveznosti tistega dne, v primeru hujših ali dolgotrajnejših posledic kršitve pa lahko največ do zaključka postopka vzgojnega ukrepanja.

Šola o prepovedi prisotnosti pri pouku in drugih oblikah dela izda sklep najpozneje do konca pouka ali dejavnosti tistega dne.

Zoper sklep lahko dijak vloži pritožbo na pritožbeno komisijo (41.a člen ZGim oziroma na Komisijo za varstvo pravic (80. člen ZPSI).

 

Učitelj lahko prepove prisotnost dijaka pri posamezni uri pouka tudi v primeru, ko dijak moti pouk do te mere, da ovira pravice drugih dijakov v oddelku do nemotenega pouka. Dijak se nahaja za čas prepovedi v knjižnici. Učitelj o ukrepu obvesti razrednika.

 

IV. Informiranje staršev in dijakov

Šolska svetovalna služba ob vpisu seznani dijake in starše z značilnostmi VI programa in organizacijo dela.

Šola ob začetku šolskega leta predstavi delo šole na svoji spletni strani.

Razrednik seznani dijake z LDN, s pravicami, dolžnostmi in prepovedmi ter z drugimi šolskimi pravili na začetku šolskega leta; o vseh spremembah dela in šolskih pravil tekom šolanja.

Vsi strokovni delavci izvajajo pogovorne ure za starše in dijake enkrat tedensko dopoldan in mesečno popoldan. Razpored pogovornih ur je objavljen na spletni strani in na oglasni deski šole. Na voljo je tudi komuniciranje preko telefona in elektronske pošte.

Roditeljski sestanki so praviloma v mesecu septembru in februarju ali marcu.

Dijake informiramo pisno (obvestila in druga pisna gradiva) in ustno (šolski radio, razredne ure, pogovorne ure in drugo).

Učiteljski zbor, svet šole in svet staršev obravnavajo predloge, mnenja in pobude skupnosti dijakov ter jih seznanijo s svojimi stališči in odločitvami.

Polnoletni dijak je dolžan obvesti razrednika o nastopu polnoletnosti.

Polnoletni dijak poda soglasje za obveščanje staršev ali skrbnikov o njegovem šolskem delu. Soglasje lahko prekliče samo pisno.

 

 

V. Pravila šole o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku

 

  1. člen

(pravica do prilagoditev)

Šola prilagodi šolske obveznosti dijaku:

  • ki se vzporedno izobražuje (obe šoli določita obseg in način izpolnjevanja obveznosti),
  • s posebnimi potrebami, skladno z odločbo o usmeritvi,
  • zaradi daljših ali pogostih odsotnostih iz zdravstvenih razlogov.

 

Šola lahko prilagodi šolske obveznosti tudi:

  • nadarjenemu dijaku,
  • dijaku, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne in kulturne prireditve ter izmenjave,
  • dijaku perspektivnemu športniku,
  • dijaku vrhunskemu športniku,
  • dijaku v primeru drugih športnih in kulturnih dejavnosti,
  • dijaku, ki prihaja iz tuje države (priseljenec),
  • v drugih utemeljenih primerih,
  • dijaku s posebnimi potrebami, poleg prilagoditev, določenih z odločbo o usmeritvi,

če oceni, da bo s tem prispevala k dijakovemu boljšemu uspehu.

 

  1. člen

(postopek za pridobitev pravice do prilagoditev opravljanja obveznosti)

Za pridobitev pravice do prilagoditev opravljanja obveznosti dijak oz. starši mladoletnega dijaka zaprosijo s pisno vlogo (na spletni strani šole), ki ji priložijo:

  • za dijaka perspektivnega in vrhunskega športnika potrdilo Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez o vpisu v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov,
  • za dijaka, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne in kulturne prireditve ter izmenjave, podatke o organizaciji, ki vodi priprave na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave,
  • za dijaka zaradi daljših ali pogostih odsotnostih iz zdravstvenih razlogov zdravniška dokazila,
  • za dijaka v primeru drugih športnih in kulturnih dejavnosti potrdilo organizacije, v kateri se udejstvuje.

 

Vlogo je potrebno vložiti v pisarno svetovalne službe do 30. septembra za tekoče šolsko leto, iz utemeljenih razlogov pa lahko tudi med šolskim letom. Ob podaji vloge so lahko rezultati stari največ eno leto.

Dijak, ki se vzporedno izobražuje, odda vlogo na šoli, kjer opravlja večino obveznosti po izobraževalnem programu.

V primerih iz prve alineje prvega odstavka ter prve, pete, šeste in sedme alineje tretjega odstavka 1. člena teh pravil šola o vlogi odloča na podlagi podatkov iz razpoložljive dokumentacije in uradnih evidenc.

 

  1. člen

(sklep)

(1) O vlogi za pridobitev pravice do prilagoditev ravnatelj imenuje komisijo/je za določitev prilagoditev šolskih obveznosti dijaku, ki odloči s sklepom v 15. dneh po prejemu popolne vloge.

Komisijo/je sestavljajo:                                                                                              (obrazec)

  • aktiv učiteljev športne vzgoje za perspektivne in vrhunske športnike,
  • aktiv šolske svetovalne službe za dijake s posebnimi potrebami, dolgotrajno bolne in priseljence,
  • aktiv učiteljev likovne vzgoje in glasbe za kulturnike,
  • aktivi mentorjev za nadarjene (1. in 2. alineja 2. odstavka 1. člena).

 

Za pridobitev pravice zaradi dolgotrajne bolezni komisija predhodno pridobi mnenje oddelčnega učiteljskega zbora in svetovalne službe.

Sklep vroči dijaku in staršem mladoletnega dijaka v osmih dneh po odločitvi.

Sklep o pridobitvi pravice do prilagoditev velja največ eno šolsko leto.

 

  1. člen

(osebni izobraževalni načrt – OIN)

Če se s sklepom odloči o pridobitvi pravice do prilagoditev, šola v petnajstih dneh po izdaji sklepa pripravi osebni izobraževalni načrt v sodelovanju z dijakom in starši mladoletnega dijaka.

  • Z osebnim izobraževalnim načrtom se dijaku prilagodi izvedba pouka in druge pravice ter obveznosti dijaka in šole.
  • Če šola za dijaka s posebnimi potrebami pripravi osebni izobraževalni načrt, je individualizirani program po zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, sestavni del tega načrta. Če se dijak vzporedno izobražuje, šola uskladi osebni izobraževalni načrt tudi z drugo šolo.
  • Za dijaka perspektivnega športnika oziroma dijaka vrhunskega športnika šola uskladi osebni izobraževalni načrt tudi s športnim društvom oziroma z nacionalno panožno športno zvezo.
  • Za dijaka, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne in kulturne prireditve ter izmenjave, in za dijaka v primeru drugih športnih in kulturnih dejavnosti šola po potrebi uskladi osebni izobraževalni načrt z organizacijo, ki organizira ali vodi priprave na ta tekmovanja, prireditve ter izmenjave, oziroma z organizacijo, v kateri se dijak udejstvuje.

 

Z osebnim izobraževalnim načrtom se določijo:

  • pravice in obveznosti dijaka in šole,
  • obdobje obvezne prisotnosti pri pouku,
  • način in roki za ocenjevanje znanja dijaka in izpolnjevanja drugih obveznosti,
  • obdobje prilagoditve šolskih obveznosti,
  • razlogi za mirovanje oziroma prenehanje prilagoditev šolskih obveznosti,
  • druge zadeve, ki bi prispevale k dijakovemu boljšemu učnemu uspehu.

Med šolskim letom se vsebina osebnega izobraževalnega načrta iz utemeljenih razlogov lahko spremeni.

  1. člen

(mirovanje pravice do prilagoditev)

Dijaku, ki mu šola lahko prilagodi obveznosti, pravica do prilagoditev lahko miruje:

  • če ne izpolnjuje obveznosti po osebnem izobraževalnem načrtu,
  • če je negativno ocenjen pri dveh ali več predmetih,
  • če mu je izrečen ukor,
  • v primeru daljše bolezni oziroma poškodbe,
  • iz drugih utemeljenih razlogov.

O mirovanju in obdobju mirovanja odloči komisija s sklepom, ki ga vroči dijaku in staršem mladoletnega dijaka v osmih dneh po odločitvi.

O odločitvi iz prejšnjega odstavka komisija obvesti oddelčni učiteljski zbor.

  1. člen

(prenehanje pravice do prilagoditev)

Dijaku, ki mu šola lahko prilagodi obveznosti, pravica do prilagoditev preneha:

  • če ob poteku obdobja mirovanja pravice do prilagoditev ne izpolni obveznosti iz druge točke prvega odstavka prejšnjega člena,
  • če preneha pogoj za pridobitev pravice do prilagoditev,
  • če je izključen iz šole,
  • na njegov predlog oziroma na predlog staršev mladoletnega dijaka,
  • s potekom obdobja, za katerega mu je bila pravica do prilagoditve podeljena.

 

O prenehanju pogoja za pridobitev pravice do prilagoditev morajo dijak oziroma starši mladoletnega dijaka obvestiti šolo v petih delovnih dneh po prenehanju pogoja. O prenehanju pravice do prilagoditev odloči na predlog komisije ravnatelj s sklepom, ki ga vroči dijaku in staršem mladoletnega dijaka v osmih dneh po odločitvi.

O odločitvi iz prejšnjega odstavka ravnatelj obvesti oddelčni učiteljski zbor in tiste, s katerimi je šola uskladila osebni izobraževalni načrt.

 

  1. člen

(pritožba na sklep)

Zoper sklep o zavrnitvi vloge za pridobitev pravice do prilagoditev in sklep o prenehanju pravice do prilagoditev je dovoljena pritožba na pritožbeno komisijo oziroma komisijo za varstvo pravic (v nadaljnjem besedilu: pritožbena komisija) v skladu z Zakonom o gimnazijah oziroma Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju v osmih dneh po prejemu sklepa.

Pritožbena komisija odloči o pritožbi v petnajstih dneh po prejemu pritožbe.

 

  1. člen

(podrobnejša opredelitev statusov)

Dijaki s statusom morajo pri pouku redno sodelovati in delati v enaki meri kot ostali dijaki. Športni izostanki morajo biti vnaprej napovedani in dogovorjeni. Izostanke opravičujejo razredniki.

 

Dijaku športniku se lahko podeli:

  • status športnika A kategorije,
  • status športnika B kategorije,
  • status športnika C kategorije,

 

Dijaki s statusom športnika A kategorije imajo možnost:

  • da se s profesorji dogovorijo za datume ustnega ocenjevanja znanja za vse predmete
  • za usklajevanje šolskih obveznosti (obisk pouka, izvedba vaj, projektnih in seminarskih nalog in drugo) z urnikom treningov in tekmovanj v največji možni meri,
  • da se v primeru daljših odsotnosti od pouka zaradi športnih treningov ali tekmovanj s profesorji dogovorijo za posebne roke pisnega ocenjevanja.

Obveznosti in ocenjevanje se uredijo v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom, ki ga pripravi razrednik v sodelovanju s profesorjem športne vzgoje. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti spremlja razrednik.

Dijaki s statusom športnika B kategorije imajo možnost:

  • da se s profesorji dogovorijo za datume ustnega ocenjevanja znanja za vse predmete, razen za obvezne maturitetne predmete;
  • za usklajevanje šolskih obveznosti (obisk pouka, izvedba vaj, projektnih in seminarskih nalog in drugo) z urnikom treningov in tekmovanj v največji možni meri.

 

Dijaki s statusom športnika C kategorije imajo možnost:

  • da se s profesorji dogovorijo za datume ustnega ocenjevanja znanja za vse predmete, razen za obvezne maturitetne predmete;
  • ob predhodnem obvestilu se jim, po presoji razrednika in profesorja športne vzgoje, v času pouka lahko dovolijo nastopi na tekmovanjih ali pomembni treningi.

 

Dijaki s statusom športnika so dolžni zastopati Srednjo šolo Slovenska Bistrica na vseh šolskih tekmovanjih, razen če so odsotni zaradi svojih priprav ali tekmovanj v svoji športni panogi.

 

Status dijaka kulturnika lahko pridobi dijak, ki je dejaven v različnih kulturnih dejavnostih (npr.

Carmina Slovenica, amaterske gledališke skupine, likovne sekcije) ali se kulturno udejstvuje znotraj organizacije Srednje šole Slovenska Bistrica in

  • ima vsaj dvakrat (2-krat) v tednu obveznosti v okviru kulturno-umetniškega udejstvovanja, minimalno dve (2) šolski uri na dan ali
  • se v okviru zgoraj omenjenega udejstvovanja pripravlja na predstavo ali gostovanje izven kraja šolanja,
  • je aktiven član enega izmed kulturno-umetniških krožkov ali tehnične ekipe, ki jih organizira Srednja šola Slovenska Bistrica (pogoj je 80 % udeležba na vajah, predstavah in drugih nastopih),
  • zastopa šolo na kulturno-umetniškem področju,
  • sodeluje na šolskih, krajevnih in drugih prireditvah, kjer predstavljajo šolo.

 

Dijaki s statusom kulturnika imajo možnost:

  • da se s profesorji dogovorijo za datume ustnega ocenjevanja znanja za vse predmete, razen za obvezne maturitetne predmete;
  • o predhodnem obvestilu se jim, po presoji razrednika in profesorja umetnostnih predmetov, v času pouka lahko dovolijo pomembne vaje in nastopi.

 

Dijaki s statusom dijaka, ki se vzporedno izobražujejo, imajo možnost:

  • da se s profesorji dogovorijo za datume ustnega ocenjevanja znanja za vse predmete, razen za obvezne maturitetne predmete;
  • ob predhodnem obvestilu se jim, po presoji razrednika in profesorja umetnostnih predmetov, v času pouka lahko dovolijo nastopi na tekmovanjih ali pomembni treningi.

 

Dijaki s statusom kulturnika so dolžni zastopati Srednjo šolo Slovenska Bistrica na šolskih prireditvah, razen če so odsotni zaradi svojih priprav ali nastopov.

 

 

VI. Pravila o podeljevanju pohval, priznanj in nagrad

 

  1. člen

(splošna določila)

Dijak lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejme pohvalo, priznanje in nagrado.

Pohvalo, priznanje, nagrado dijaku lahko predlaga razrednik, učitelj, mentor dejavnosti, ravnateljica, drugi strokovni delavci šole, oddelčna skupnost dijakov ali skupnost dijakov šole.

O dodelitvi odloči učiteljski zbor šole. Razrednik to zabeleži v poročilo o delu oddelka ob koncu pouka.

 

  1. člen

(pohvala)

Dijak je lahko pohvaljen ustno ali pisno.

Pisna pohvala se podeli dijaku za:

  • pozitiven vzgled v oddelku,
  • pomoč sošolcem na različnih področjih,
  • učni uspeh in pozitiven odnos do šolskega dela,
  • vzoren obisk pouka,
  • dobro opravljanje funkcije v oddelčni skupnosti,
  • pomoč pri reševanju problematike v oddelku,
  • iz drugega razloga, ki ga učiteljski zbor oceni kot primeren razlog za izrek pohvale.

Pisno pohvalo podeli dijaku razrednik ob podelitvi spričeval.

 

  1. člen

(priznanje šole)

Pisno priznanje se lahko podeli dijaku za:

  • uvrstitev na državno tekmovanje,
  • dosežek, ki uveljavlja šolo na različnih področjih na državnem nivoju,
  • prizadevnost ter doseganje pomembnih rezultatov pri različnih dejavnostih zunaj šole,
  • prizadevnost ter doseganje pomembnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih v šoli,
  • uspešno vodenje ene ali več aktivnosti na šoli,
  • posebej prizadevno in učinkovito delo v dijaški skupnosti,
  • dva ali več razlogov, navedenih v kriterijih za izrek pohvale,
  • iz drugega razloga, ki ga učiteljski zbor oceni kot primeren razlog za priznanje.

Priznanje podeli dijaku ravnatelj na skupni prireditvi ali razrednik ob podelitvi spričeval.

 

  1. člen

(nagrada)

Nagrada se podeli dijaku za:

  • večletno prizadevnost in doseganje pomembnih rezultatov pri šolskem in obšolskem delu,
  • doseganje pomembnih rezultatov na raznih tekmovanjih in srečanjih dijakov, ki so organizirana za območje občine, regije ali države,
  • večletno prizadevno sodelovanje in doseganje pomembnih rezultatov pri raznih interesnih dejavnostih,
  • doseganje pomembnih rezultatov na športnih področjih, kjer dijaki predstavljajo šolo;
  • večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti ali dijaški skupnosti,
  • iz drugega razloga, ki ga učiteljski zbor oceni kot primeren razlog za podelitev nagrade.

Vrsto nagrade za posameznega dijaka določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom dijaka oziroma mentorjem.

Nagrada je lahko knjižna ali pripomoček, ki ga dijak lahko uporablja pri pouku ali pri drugih dejavnostih.

Nagrade podeli dijakom ravnatelj na skupni prireditvi. Prejemnike navede v šolski kroniki.

Pisne pohvale, priznanja in nagrade se lahko podelijo dijakom izjemoma tudi med šolskim letom.

 

  1. člen

(najboljša razredna skupnost)

Kot posebna oblika priznanja se lahko podeli tudi priznanje za najboljšo razredno skupnost.

Kriterij za podelitev priznanja razredu je splošni uspeh oddelka ob koncu šolskega leta.

Učiteljski zbor šole lahko odloči še uporabo dodatnih kriterijev (glej prilogo):

  • število izrečenih vzgojnih ukrepov v razredu,
  • število priznanj dijakom v razredu,
  • sodelovanje in uspehi na tekmovanjih in pri športnih, kulturnih ter interesnih dejavnostih,
  • drugi izjemni uspehi razreda.

Priznanje za najboljšo razredno skupnost tekočega šolskega leta izroči ravnatelj predsedniku najboljše razredne skupnosti na zaključni prireditvi ob koncu šolskega leta.

Priznanje najboljše razredne skupnosti se ob zaključku vsakega šolskega leta za obdobje petih let izobesi na vidno mesto v prostorih šole kot spodbuda naslednjim generacijam in vključi v šolsko kroniko. Po preteku desetih let se kot trajen spomin hrani v arhivu šole.

 

Najboljša razredna skupnost – točkovnik (priloga)

Točkovnik je narejen v skladu s kriteriji za podelitev priznanja razredu, ki so zajeta v Šolskih pravilih (podrobneje v 5. členu Pravil o podeljevanju pohval, priznanj in nagrad) in objavljena v Publikaciji o delu Srednje šole Slovenska Bistrica.

 

I.

  1. Splošni učni uspeh posameznikov ob koncu šolskega leta

 

Uspeh Odličen Prav dober Dober Zadosten Nezadosten
Št. dijakov

 

Razred prejme sledeče število točk:

  • odličen uspeh – 3 točke, prav dober uspeh – 2 točki, dober uspeh – 1 točka, zadosten uspeh – 0 točk, nezadosten uspeh – minus 1 točka.

V primeru, da sta dva razreda med seboj izenačena v končnem seštevku, se za vsak razred izračuna povprečna zaključena ocena vsakega dijaka. Zmaga razred, ki ima višjo povprečno zaključeno oceno.

 

  1. Število izrečenih vzgojnih ukrepov v razredu

 

Vzgojni ukrep Opomin razrednika Ukor razrednika UOUZ UUZ
Število dijakov

 

Razred za vsak izrečeni vzgojni ukrep prejme minus točke, in sicer za:

  • opomin razrednika – 1 točka, ukor razrednika – 2 točki, UOUZ – 3 točke, ukor učiteljskega zbora – 4 točke.

 

  1. Število priznanj dijakom v razredu

 

Za vsako prejeto priznanje, ki ga ob koncu šolskega leta za dosežke na katerem koli področju podeljuje šola ali razrednik, prejme razred 1 točko. Sem se ne štejejo priznanja za dosežen odlični uspeh (ta se točkuje v 1. točki).

II.

  1. Sodelovanje in uspehi na tekmovanjih in pri športnih, kulturnih ter interesnih dejavnostih

 

  1. a) Sodelovanje in uspehi na tekmovanjih iz znanja:

Razred za vsako priznanje, ki ga je dosegel posamezen dijak, prejme:

  • za bronasto priznanje – 1 točko, za srebrno priznanje – 3 točke, za zlato priznanje – 5 točk, za doseženo prvo mesto na tekmovanju na državnem nivoju – 6 točk.

 

Sem se štejejo sledeča tekmovanja iz znanja: tekmovanje za Cankarjevo priznanje iz materinščine, tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni, tekmovanje v znanju fizike, tekmovanje v znanju geografije, tekmovanje v znanju nemščine, tekmovanje v znanju logike, tekmovanje v znanju matematike, tekmovanje v znanju računovodstva, tekmovanje v znanju ekonomije, tekmovanje v znanju gospodarskega poslovanja, tekmovanje v znanju angleščine, tekmovanje v znanju biologije, tekmovanje v znanju kemije, tekmovanje v znanju poslovne matematike, tekmovanje v znanju zgodovine, tekmovanje v znanju španščine.

 

  1. b) Sodelovanje pri športnih tekmovanjih:

Razred za vsakega dijaka, ki je aktivno sodeloval na športnem področju, prejme:

  • 1 točko za člana katere koli šolske ekipe (odbojka, nogomet, košarka, atletika, navijaška plesna skupina);
  • 2 točki za vsakega dijaka, ki je predstavljal šolo v individualni športni disciplini (tek, skok v višino, badminton ipd.).

 

  1. c) Sodelovanje pri kulturnih prireditvah

Razred za vsakega dijaka, ki je aktivno sodeloval na kulturnem področju, prejme:

  • 1 točko za vsakega člana pevskega zbora, 2 točki za vsakega dijaka, ki je na šolski kulturni prireditvi nastopil kot recitator, solopevec, glasbenik, plesalec ali bil član šolske dramske skupine.

 

  1. d) Dosežki pri interesnih dejavnostih

Sem se uvrščajo dosežki dijakov oddelka na raziskovalnem področju, in sicer:

  • 1 točka za doseženo 3. mesto z raziskovalno nalogo na regijskem tekmovanju, 2 točki za doseženo 2. mesto z raziskovalno nalogo na regijskem tekmovanju, 3 točke za doseženo 1. mesto z raziskovalno nalogo na regijskem tekmovanju, 4 točke za uvrstitev na državno tekmovanje, 5 točk za doseženo 1., 2. ali 3. mesto z raziskovalno nalogo na državnem nivoju.

Točke se podeljujejo za vsako raziskovalno nalogo in ne za vsakega posameznega člana, ki je sodeloval pri nastajanju naloge.

 

Priznanje za najboljšo razredno skupnost se podeljuje za posamezni izobraževalni program, ki se izvaja na šoli (TRG, EKT, MT, GIM).

Priznanje za najboljšo razredno skupnost tekočega leta izroči ravnatelj predsedniku vsake najboljše razredne skupnosti ob koncu šolskega leta.

 

III.

Nagrada oz. priznanje za posebne dosežke

 

Vsak razrednik ali učitelj lahko na zaključni konferenci predlaga, da se podeli nagrada oz. priznanje za najboljšo razredno skupnost. Ta se podeljuje za posebne dosežke in izjemen doprinos celotnega razreda k življenju in delu šole. Učiteljski zbor o predlogu razpravlja in odloči o nagradi.

Pravila je pripravil mag. Marjan Kampuš.

 

 


 

 

VII. Pravila o pripravi in izvedbi zaključne ekskurzije

 

  1. člen

(splošno določilo)

Pravila šole urejajo pripravo in izvedbo zaključne (v nadaljevanju ZE) ekskurzije in pravila vedenja za udeležence na ZE za zaključne letnike.

Pravila se smiselno uporabljajo tudi za izvedbo drugih ekskurzij v okviru izobraževalnih programov ter v okviru OIV in IND.

  1. člen

(čas izvedbe)

ZE se izvede po šolskem koledarju (navedenem v LDN za tekoče šolsko leto) pred ali v začetku zaključnega šolskega leta. Za zaključni letnik v programu trgovec se lahko enodnevna ali dvodnevna ekskurzija izvede na koncu šolskega leta.

 

  1. člen

(neudeležba na ZE)

Dijaki, ki se strokovne ekskurzije ne udeležijo, morajo opraviti ustrezen obseg dejavnosti v okviru proste izbire OIV in IND na šoli ali izven nje, o čemer predložijo ustrezna potrdila o udeležbi.

  1. člen

(organizacijski okviri)

ZE traja največ štiri dni oziroma tri nočitve, od tega največ tri dni pouka. Vsak oddelek potuje samostojno. V kolikor je manj dijakov in je oblikovana skupina, se le-ta lahko priključi posameznemu oddelku.

Program vsebuje:

  • destinacijo znotraj evropske regije,
  • bivališče z najmanj tremi zvezdicami,
  • vsaj polpenzion za vsak celotni dan bivanja
  • strokovno vodenje in animacijo (vsebino določi šola),
  • dnevne strokovno vodene oglede in usmerjen prosti čas,
  • zdravstveno in nezgodno zavarovanje vseh udeležencev,
  • cena aranžmaja je dokončna in dogovorjena, vključuje tudi vstopnine za oglede,
  • drugo po dogovoru (npr. število hladnih kosil …).

 

  1. člen

(destinacije)

Šola dijakom ponuja na izbiro 3 destinacije, in sicer:

  1. Salzburg in južna Bavarska (Salzburg in München)
  2. Toskana (Firenze, Pisa, Lucca, Siena, Verona)
  3. Madžarska (Hortobagy, Eger, Budimpešta, Blatno jezero)

Podrobnejši program ekskurzije oz. izvedbe (ogledi, nočitve in vstopnine) vsake izmed destinacij je priloga tega pravilnika. Ogledi posameznih znamenitosti in aktivnosti se lahko spreminjajo glede na aktualno ponudbo na posamezni lokaciji (koncerti, športne prireditve, razstave).

 

  1. člen

(izbira programa ZE)

Razredniki na začetku šolskega leta seznanijo dijake s pogoji za izvedbo ekskurzije (pravila za izvedbo ZE, čas trajanja, možne destinacije …).

Razredniki skupaj z dijaki pregledajo ponujene destinacije in svojo izbiro posredujejo nosilcu priprav ZE (do konca oktobra).

Nosilec priprav ZE na osnovi dopolnitev dijakov z razredniki uskladi in aktualizira vsebino ZE, (število in vrste ogledov, animacije …) in zbere ponudbe vsaj treh turističnih agencij za izbrano destinacijo.

Na osnovi zbranih ponudb se razredniki z dijaki odločijo o končni destinaciji, šola pa na podlagi povpraševanja določi turistično agencijo, ki bo organizirala in izvedla zaključno ekskurzijo.

V mesecu novembru šola organizira roditeljski sestanek za starše dijakov tretjih letnikov, kjer jih seznani s potekom izbire in jim v podpis izroči soglasje o otrokovi udeležbi na ekskurziji.

 

  1. člen

(priprava na izvedbo)

Razredniki in vodstvo šole dijake:

  • seznanijo o vseh pravilih na ZE;
  • seznanijo s posledicami neizpolnjevanja pravil (za najtežje kršitve izrek ukora učiteljskega zbora ali pogojna izključitev ali izključitev);
  • seznanijo s podpisom izjave (skupaj s starši);
  • pripravijo na oglede (ob pomoči aktiva družboslovja);
  • seznanijo o omejitvah udeležbe na ZE: OUZ odloči o morebitnih dijakih, ki se ZE zaradi siceršnjega neizpolnjevanja šolskih pravil ne morejo udeležiti (npr. UUZ ali primerljiv alternativni ukrep);
  • najnižja udeležba v oddelku je približno 2/3 (v prehodnem obdobju 2 let od sprejema tega pravilnika je možno tudi združevati oddelke, če se prijavi manj kot 2/3 dijakov oddelka).

Razredniki skličejo roditeljski sestanek (za starše in dijake), na katerega lahko povabijo tudi predstavnika izbrane turistične agencije.

Starše seznanijo:

  • z omejitvami udeležbe na ZE,
  • s programom ekskurzije,
  • s pravili, ki jih morajo dijaki izpolnjevati (poudariti pomen varnosti za vse udeležence);
  • s posledicami neizpolnjevanja pravil.

 

  1. člen

(druge obveznosti šole)

  • Pripravo na ekskurzijo vodijo nosilec (določen v LDN) in razredniki udeleženih oddelkov.
  • Vodstvo podpiše pogodbe z izbranimi agencijami (v začetku februarja).
  • Šola zagotovi enega spremljevalca na 15 dijakov. Dijake praviloma spremljajo razredniki in drugi zaposleni (ki dijake poučujejo).
  • Nosilec ZE izdela podroben program ekskurzije z razporeditvijo spremljevalcev in dijakov (na predlog razrednika) najkasneje 14 dni pred odhodom.

 

  1. člen

(dolžnosti dijakov)

Dijaki so dolžni:

  • obvezno sodelovati v celotnem programu (pri vseh skupinskih ogledih …),
  • dosledno upoštevati navodila spremljevalcev in vodičev,
  • paziti na varnost in zdravje sebe in drugih udeležencev (brez dovoljenja ne smejo zapustiti skupine);
  • se oglasiti na telefon in obvestiti spremljevalca o posebnostih,
  • nočno kopanje ni dovoljeno, sicer pa se dijaki kopajo na lastno odgovornost;
  • upoštevati vsa šolska pravila, še posebej naslednja:

* prepovedano je posedovanje in pitje alkohola ali uživanje in posedovanje drugih substanc (prepovedanih drog)

* prepovedana je uporaba prevoznih sredstev, ki niso zajeta v program;

* prepovedano je gibanje na nevarnih mestih (višina, prepadnost, promet);

* prepovedano je povzročanje kakršne koli materialne škode (upoštevati hišni red v hotelih);

* upošteva se določena ura za obvezen nočni počitek, ki je ob 1.00 (z vsakokratnim Varnostnim načrtom se lahko določi tudi drugače).

Neupoštevanje določil tega člena pomeni težjo oziroma najtežjo kršitev šolskih pravil.

V tem primeru se dijaku ekskurzija prekine in starši pridejo na lastne stroške po svojega otroka v času, ki ga določi šola. V kolikor starši ne morejo priti po dijaka, šola sama organizira prevoz in spremljevalca na stroške staršev.

V takih primerih je opredelitev stopnje kršitve avtonomna odločitev učitelja spremljevalca.

Za neupoštevanje pravil je predviden izrek ukora učiteljskega zbora ali pogojna izključitev ali izključitev.

Dijaki in učitelji, ki ekskurzijo zaključijo (velja za vse ekskurzije):

  • do 22. ure zvečer, pridejo v šolo naslednji dan po urniku;
  • med 22. in 24. uro, pridejo v šolo naslednji dan do začetka 4. učne ure;
  • po polnoči, imajo naslednji dan prosto.

 

  1. člen

(sodelovanje staršev)

Pred izvedbo ZE šola (vodstvo, vodja ZE in razredniki) skliče roditeljski sestanek, na katerem ponovno predstavi pravila in vse potrebne informacije.

Starš in dijak na sestanku podpišeta izjavo o udeležbi svojega otroka na ekskurziji in s tem potrdijo, da:

  • bodo poravnali stroške ZE (neposredno z izbrano agencijo);
  • se strinjajo z vsemi pogoji, ki so navedeni v tem pravilniku;
  • se bodo z otrokom pogovorili in pripravili na ustrezno vedenje;
  • soglašajo s pregledom osebne prtljage ter z odvzemom nedovoljenih in nevarnih stvari, če učitelj spremljevalec predvideva, da bi bilo slednje primerno opraviti;
  • so seznanjeni z možnostjo prekinitve ekskurzije.

 

 

 

 

 

VIII. Pravila ravnanja šole ob nasilju in ob poškodbi dijaka

 

  1. člen

Pravilnik določa vedenje zaposlenih, dijakov in drugih udeležencev (v nadaljevanju udeležencev) v primerih fizičnega ali psihičnega nasilja (grožnje, izsiljevanje) ali druge ogroženosti varnosti in zdravja dijakov ali zaposlenih v prostorih šole in na pripadajoči okolici šole.

Pravilnik določa tudi ravnanje zaposlenih v primeru poškodbe dijaka.

 

  1. člen

Vsi udeleženci so dolžni ravnati preventivno, da ne bi prihajalo do zgoraj navedenih pojavov.

Vsi udeleženci so se dolžni vesti samozaščitno, da se ne bi izpostavljali nevarnosti oziroma se vesti tako, da je ne bi povzročali.

Vsi udeleženci so dolžni ravnati v skladu z izjavo o varnosti pri delu.

 

  1. člen

Če dijak more, se iz nevarnega položaja takoj umakne in obvesti zaposlene.

Če je dijak ogrožen ali opazi ali je priča ogrožanju oz. nevarnosti, mora o tem takoj:

  • obvestiti najbližjega zaposlenega (dežurnega učitelja, učitelja, vodstvo šole, tajništvo, hišnika …),
  • poslati drugega dijaka do zgoraj navedenih oseb.

 

  1. člen

Če je nujno in mogoče, zaposleni pomaga ogroženemu ali takoj poišče pomoč.

O nevarnosti takoj obvesti vodstvo šole.

Ob potrebi po zunanji intervenciji se pokliče številka 112.

 

  1. člen

Zaposleni v primeru poškodbe dijaka, npr. pri ŠV ali drugi VI dejavnosti, takoj:

  • po potrebi nudi prvo pomoč in v primeru težjih poškodb obvesti reševalno službo (112) ali zdravstveni dom v Slovenski Bistrici (02 843 27 00);
  • zagotovi nadzor in poišče pomoč;
  • obvesti svetovalno službo, vodstvo šole, tajništvo, ali drugega zaposlenega;
  • še isti dan napiše zapisnik in ga odda vodstvu šole.

Svetovalna služba:

  • o nezgodi obvesti starše, ki dijaka po potrebi odpeljejo k zdravniku;
  • če to ni mogoče, organizira obisk zdravnika in spremstvo.

 

 

KONČNE DOLOČBE šolskih pravil

Šolska pravila Srednje šole Slovenska Bistrica je sprejela ravnateljica na osnovi mnenj učiteljskega zbora šole, dijaške skupnosti, in sveta staršev v avgustu in septembru 2018 in začnejo veljati s 1. 11. 2018.

Z uveljavitvijo teh previl prenehajo veljati dosedanja Šolska pravila.

 

 

Mag. Iva Pučnik Ozimič, ravnateljica

 

Dopolnjena pravila je Svet staršev obravnaval na 2. seji, 17. 10. 2018.

Šolska pravila začnejo veljati 1. 11. 2018

 

 

 

Pridobljena mnenja o celotnih Šolskih pravilih SŠSB

Dopolnjena pravila je obravnaval Učiteljski zbor na pedagoški konferenci 31. 8. in 11. 9. 2018.

Dopolnjena pravila je obravnavala Dijaška skupnost 17. 9. 2018.

Dopolnjena pravila je obravnaval Svet staršev na 2. seji 17. 10. 2018.

Z dopolnjenimi pravili se je seznanil Svet zavoda na 12. seji, 26. 9. 2018.

 

 


suplence jedilnik
 Suplence  Jedilnik
moodle book
Moodle Knjižnica
urnik i-učbeniki
Urnik Učbeniki
Lopolis facebook
Lopolis FB
YouTube logo YouTube logo
SŠSB Filmski

Google logo