Tone Partljič (april 2017)

 

Pisatelj Tone Partljič nas je očaral z iskrenostjo in razgledanostjo

 

Tone Partljič, slovenski pisatelj, dramatik, predmetni učitelj, scenarist, politik, komediograf in oseba, katere delo tudi nas, mlajšo generacijo, spremlja od malih nog. Srečanje na naši šoli je potekalo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev v okviru programa Povabimo besedo. Pogovor s pisateljem sta spretno vodila Anže Kac in Ema Leskovar iz 3. a-oddelka.

Ko je konec aprila na svetovni dan knjige in avtorskih pravic Tone Partljič prišel v Srednjo šolo Slovenska Bistrica, mu ne bi pripisali 77 let. Pri njem smo vsi opazili toliko vneme in mladostne energije, da smo mu prisluhnili z velikim veseljem in navdušenjem. Lahko bi pisali o tem, katere vse nagrade je prejel (med drugim tudi veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo) in kaj vse je napisal, a bi nas gospod Partljič najverjetneje prestrelil s pogledom in izustil kakšen komentar. On namreč ni blagovna znamka, temveč je v prvi vrsti človek.

Sam pravi, da je njegova svoboda na belem listu papirja. V prvi vrsti si dopusti, da je človek. In nič, kar je človeškega, mu ni tuje. To pomeni, da se veseliš, jočeš, dihaš zrak – tudi če ni prijetnega vonja. Vse to preneseš na list papirja, v svoj svet. Dejstvo je tudi, da nismo vsevedni – da pravzaprav ničesar ne vemo. In vendar smo v svojem svetu svobodni, tam vemo vse.

Dogajanje sta popestrili tudi glasbena in gledališka točka. Pesem Toneta Pavčka z naslovom Dober dan, življenje je odlično zapela Tina Ajd, na kitari jo je spremljal Neven Otorepec, na cajonu pa Vid Žišt. Odlomek iz njegovega zadnjega romana pa so zaigrali Timotej Kresnik, Laura Ramšak, Neja Dover in Miha Stopar, sama pa sem s pomočjo knjižničarke Alenke Ajd Bratkovič in profesorice Maje Kodrič Crnjakovič prizor režirala. Gospod Partljič je iskreno pohvalil vse, kar se mu je zdelo dobro izpeljano, ter strogo pograjal tisto, kar bi morali spremeniti. In ravno to cenimo pri velikem človeku. Iskrenost, ki je v svetu zelo primanjkuje. Prav tako pa zmožnost podati roko in ponuditi pomoč. Če starejši človek brez težav pokaže iskro v očeh, iskreno izrazi svoje mnenje, zakaj je to tako težko nam, ki smo mladi in polni energije?

Meni kot dijakinji (in verjamem, da še komu) je pomembno to, kar je tistega dne pisatelj Tone Partljič pustil v meni in v slehernem človeku v do zadnjega kotička polni predavalnici 101 (če je ta to seveda dopustil).

Katja Stojnšek, 3. a
Alenka Ajd Bratkovič, knjižničarka
Maja Kodrič Crnjakovič, prof.

 

 

Branje s Ferijem Lainščkom deset pred dvanajsto (april 2016)

 

Tik pred pisanjem maturitetnega eseja smo se 22. aprila na šoli pogovarjali s spoštovanim gostom, pisateljem (in še mnogo tega) Ferijem Lainščkom. Z njim smo prebirali roman Ločil bom peno od valov in odstirali delčke lastnih svetov.

Za zapis v tej knjigi našega zaključnega leta naj ostane za spomin na našo mladost in kot namig vsem zanamcem nekaj Lainščkovih besed. Izbrali sva jih z namenom, hkrati pa z obiljem težav, saj je povedal toliko lepega, toplega in srčnega

«Roman govori o ljubezni, ki je ljubezen z napako.« (Feri Lainšček)

Se ne zdi znano vsem nam? Vse skupaj postane naenkrat zelo preprosto in celo logično. Ne predstavljam si, da bi bilo drugače sploh mogoče. Zdi se mi, da je s temi besedami povedal vse. Vse o delu, ki ga je prišel predstavit, in vse o življenju nasploh. Začutila sem močno energijo, ki te nagovarja, da se boriš proti napakam

in hkrati ustvarjaš nove. Saj to smo mi. Kot celote popolni, a z napakami, ki čakajo, da jih nekdo ljubi. Pogovor s človekom, ki to razume in želi, da bi to razumeli tudi ostali, je bil izjemna izkušnja.

»Zdi se mi prav, da se take misli delijo in da pridejo do vseh.« (Eva Cehtl)
»Kolikor sem videl, dijaki in mladi na splošno še niste pokvarjeni.« (Feri Lainšček)
»Besede so mi dale misliti, da bomo mogoče prav mi tista generacija, ki bo spremenila stvari na boljše. Morda mi nismo kot drugi. :)« (Veronika Mrđa Podčedenšek)

Eva Cehtl, 4. a,  in Veronika M. Podčedenšek, 4. b

Feri Lainšček 2016-2 Feri Lainšček 2016

 

Širimo kulturna obzorja – Metod Pevec

 

Režiser nepozabnih filmov Pod njenim oknom, Hit poletja in pretresljivega dokumentarca Aleksandrinke je 22. aprila 2015 spregovoril o svojem literarnem in filmskem ustvarjanju.

 

Pripovedoval je o zanimivih prigodah med snemanji. Povedal je, da svet pisanja in režiranja ter samega snemanja filma ni enostaven. Poklic umetnika vsekakor ni preprost, pot do pridobitve tega naziva je zelo dolga. Potrebno je veliko iznajdljivosti in vztrajnosti. Brez tega umetnik ne more uspeti.

Govoril je o nastanku svojih filmov, motivih njegovih del, zaradi katerih Slovenci literarno in filmsko izstopamo.

Svojo domišljijo smo pokazali tudi mi. Intervju smo popestrili z branjem odlomkov iz njegovega znanega celovečerca Carmen. Nad igralsko zasedbo, ki je odigrala odlomke tega socialno-ljubezenskega romana, je bil Metod Pevec vidno navdušen in prijetno presenečen.

Še v bodoče se bomo potrudili za takšne zanimive intervjuje. Ti nas popeljejo v skrivnosti literature in filma ter so motivacija za našo ustvarjalnost. Ta se nam s poslušanjem pogovorov velikih umetnikov močno širi in krepi, zato se nadaljnjih obiskov takšnih ustvarjalcev že vnaprej veselimo!

Katarina Dovnik

_MG_8726

Metod Pevec Metod Pevec in Žanet Plečko

Vlado Kreslin (april 2014)

V ponedeljek, 14. 4. 2014, nas je obiskal Vlado Kreslin. Povabili smo ga v okviru projekta »Povabimo besedo«, ki ga financira Društvo slovenskih pisateljev. Vlado Kreslin je izjemen umetnik, ki ima za sabo bogato glasbeno kariero in preko deset izdanih albumov, navdušuje s svojim prečudovitim glasom in nas tako popelje na nepozabno potovanje v svet glasbe. Njegov glas je dokaz, da je glasba univerzalni jezik in ena najlepših oblik umetnosti.

Z njim smo spregovorili o njegovem življenju in delu. Pogovor smo popestrili z recitacijami in glasbo. Na literarnem srečanju so sodelovali dijaki tretjega letnika gimnazijskega programa. Pogovor z Vladom Kreslinom je vodila Vesna Lešnik. Njegove pesmi sta recitirali Anida Osmani in Katarina Kučič, prepevala sta Urša Kraševac in Damjan Arbeiter, spremljal pa ju je šolski bend.

Vlado Kreslin nas je navdušil kot pesnik, glasbenik in predvsem kot izjemen sogovornik.

Alenka Ajd Bratkovič

 

Vlado Kreslin in Vesna lešnik1 _MG_2221a

 

Vse naše pravljice – obisk pravljičark (april 2013)

Clive Staples Lewis je dejal: »Nekega dne boste dovolj stari, da boste spet začeli brati pravljice«.

Dijaki ekonomskega in trgovskega programa so jih imeli priložnost, kot v blagih otroških letih, poslušati v izvrstni in prepričljivi izvedbi simpatičnih pravljičark, sicer knjižničark iz knjižnice Josipa Vošnjaka iz Slovenske Bistrice, ge. Darje Plavčak in Mojce Plaznik.

V šolski uri, namenjeni obeležitvi svetovnega dneva knjige, so se iskreno potopili v pravljični svet in prisluhnili pravljicama Mišak in slon ter Kakor napravi ta stari, je zmerom prav. Pravljične besede sta v lepo obliko povezala Urška Mesarič in Domen Krošel, dogodek pa sta popestrila še Lucija Polenek in prof. Vasja Eigner z nostalgično in vedno aktualno filmsko pesmijo Vse naše pravljice.

Anita Ivačič

 

Darja Plavčak Mojca Plaznik
Urška Mesarič in Domen Krošel Lucija Polenek in Vasja Eigner, prof.

 

 

Drago Jančar (december 2012)

Kot smo napovedovali že lani, nas je na Srednji šoli Slovenska Bistrica po dolgem pričakovanju in usklajevanju zaradi mnogih obveznosti 5. decembra 2012 obiskal najbolj prevajani slovenski pisatelj, akademik Drago Jančar. Na naši šoli je nastopil kot gost v okviru tradicionalnega projekta Povabimo besedo ob svetovnem dnevu knjige, ki ga sicer obeležujemo aprila.

Drago Jančar ni le pisatelj, temveč tudi esejist, dramatik in časnikar, ki se je rodil 13. aprila 1948 v Mariboru. Njegova najbolj znana dela so Galjot, Severni sij, Posmehljivo poželenje, Veliki briljantni valček in še bi lahko naštevali. Dobil je več slovenskih in mednarodnih nagrad, med drugim Prešernovo nagrado za življenjsko delo (leta 1993), evropsko nagrado za prozo mesta Augsburg (leta 1994), Herderjevo nagrado za književnost (leta 2003) in nagrado Jean Amery za esejistiko (leta 2007). Dijaki Jančarjevo delo spoznavamo sicer šele v 4. letniku, zdaj smo ga Katarina Kores, Anja Regoršek, Primož Grašič in Uroš Strelec dijakom 3. in 4. letnikov programa gimnazija predstavljali skozi sedem različnih perspektiv. Z njim smo se tako pogovarjali o umetnosti, začetkih njegovega ustvarjanja, rojstvu ideje in besede, o besedi skozi čas in o besedi danes, o kulturi in o tišini; prebirali smo odlomke iz njegovih del in uprizorili tudi odlomek Velikega briljantnega valčka.

Dijaki 1. letnikov so pripravili razstavo slik na temo njegovih del, hkrati je potekala tudi razstava fotografij dijaka Christiana Fluherja, ki prikazujejo velikanske svetlobne napise z naslovi njegovih del Galjot, To noč sem jo videl, Katarina, pav in jezuit, Brioni, Severni sij in Veliki briljantni valček, ki se jih lahko vidi na različnih krajih Maribora v okviru EPK.

Zanimiv, kritičen in gostobeseden sogovornik nam je s svojo človeško dostopnostjo z besedami in polepšal decembrske dni. Le želimo si lahko, da bi bilo med nami več tako širokosrčnih ljudi. Da hlepimo po čem drugačnem, je dokazovala nabito polna predavalnica dijakov in profesorjev. Gospod Drago Jančar je od nas odšel s posebnim darilom – s hrbtno pesmijo, sestavljeno iz naslovov svojih knjig, ki jo je zapisal in fotografirala dijakinja Lučka Goričan. Gospodu Jančarju smo zelo hvaležni za njegov obisk, saj smo vsi odnesli veliko novega, dobrega, srčnega … Krasno se je bilo pogovarjati z njim; dobro ga je bilo slišati … Naj zaključimo z njegovimi besedami v naši knjigi obiskovalcev: »Bil je lep dopoldan, kot bi bil večer …«

Lučka Goričan in Katarina Kores, 4. a

Drago-Jancar-1 Drago-Jancar-2
Drago-Jancar-Pogovor-je-vodila-Katarina- Kores Drago-Jancar-Uros- Strelec-in-Primoz-Grasic

 

Goran Vojnović

Obiskal nas je Goran Vojnović, slovenski pisatelj, pesnik, kolumnist in režiser, ki prihaja s Fužin. Študiral je na AGRFT (Akademiji za glasbo, radio, film in televizijo)v Ljubljani. Najbolj znan je po svojih knjižnih delih, kot so: Čefurjiraus!, Jugoslavija, moja dežela in zbirka kolumn Ko Jimmy Choo sreča Fidela Castra. Prejel je tudi nekaj nagrad, med drugim nagrado srce Sarajeva za uspešno napisan scenarij filma Sretanput Nedine in Kresnikovo nagrado za roman Čefurjiraus! Režiral pa je tudi film Piran – Pirano. Pogovor je potekal po programu, ki sta ga sestavili naša knjižničarka Alenka Ajd Bratkovič in profesorica Anita Ivačič. Dijaki Cene Štern, Mihael Bukvič, Špela Šlamberger, Ana Pahič, Staša Trajkovič, Luka Finžgar, Manja Vivod, Mitja Kegl, Lena Kokollari, Vanja Rakuša in Monika Firer so prebirali odlomke Vojnovićevih del, pogovor pa sem vodila jaz. Govorila sva o njegovem življenju na Fužinah, o začetkih in ustvarjanju. Poprosila sem ga tudi, da nam je še sam prebral njemu najljubši odlomek iz romana Čefurjiraus!, in sicer v njihovem narečju. Na koncu smo se g. Goranu Vojnoviću lepo zahvalili in mu zaželeli vse dobro na njegovi življenjski in ustvarjalni poti.

Katarina Kores, 3. a

 Goran-Vojnovic-1  Goran-Vojnovic-2
 Goran-Vojnovic-3 Goran-Vojnovic-4
 Goran-Vojnovic-5  Goran-Vojnovic-6
 Goran-Vojnovic-7 Goran-Vojnovic-8

 

Slavko Pregl

V sredo, 20. 4. 2011, nas je obiskal Slavko Pregl. Povabili smo ga v okviru projekta Povabimo besedo, ki ga financira Društvo slovenskih pisateljev. Z njim smo spregovorili o njegovem življenju in delu. Pogovor smo popestrili z dramatizacijo dveh odlomkov iz knjige Geniji brez hlač. Na literarnem srečanju so sodelovali dijaki tretjega letnika gimnazijskega programa. Pogovor s Slavkom Preglom je vodila Katja Krajnc. Basni in zgodbe iz knjig sta brali Vita Petek Regoršek in Katja Mesarič. Pri dramatizaciji pa so sodelovali dijaki prvega, drugega in četrtega letnika gimnazijskega programa: Andraž Kvas, Matevž Skrbiš, Domen Krošel, Manja Vivod Smolnikar, Sara Jurič, Ana Pahič, Staša Trajkovič, Mihael Bukvič, Urška Mesarič in Ana Šega. Slavko Pregl nas je očaral s svojim humorjem in sproščenostjo.

Alenka Ajd Bratkovič, knjižničarka

Slavko-Pregl-4 Slavko-Pregl-1 Slavko-Pregl-2
Slavko-Pregl-3 Slavko-Pregl-5

Aleš Šteger

V četrtek, 15. 4. 2010, nas je obiskal Aleš Šteger. Povabili smo ga v okviru projekta Povabimo besedo, ki ga financira Društvo slovenskih pisateljev. Z njim smo se pogovarjali o njegovem življenju in delu. Pogovor smo popestrili z njegovo poezijo in prebiranjem odlomkov iz romana Včasih je januar sredi poletja, v katerem opisuje svoje potovanje po Peruju. Poudaril je, da ga kot popotnika zanimajo predvsem doživljanja na poti, dojemanje okolice in kako ga le-ta sprejema.

Aleš Šteger nas je navdušil, saj je izjemen besedni umetnik.

 

Alenka Ajd Bratkovič, knjižničarka

Ales-Steger1 Ales-Steger2 Ales-Steger3

Feri Lainšček

V petek, 24. 4. 2009, nas je obiskal Feri Lainšček. Povabljen je bil v okviru projekta Povabimo besedo, ki ga financira Društvo slovenskih pisateljev.

Pogovor je tekel o njegovem življenju in delu. Osredotočili pa smo se na roman Muriša, ki je bil v šolskem letu 2008/09 izbrano besedilo na tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Pogovor smo popestrili s prebiranjem poezije in odlomkov iz romana. Dijakinji sta zapeli dve pesmi Mie Žnidarič, besedila pa je napisal Feri Lainšček. Ob koncu mu je voditeljica pogovora Urša Kac v prekmurščini prerokovala iz tarok kart in mu napovedala lepo ter uspešno prihodnost. Bil je prevzet.

Feri Lainšček nas je navdušil kot sogovornik in tudi kot pisatelj.

Alenka Ajd Bratkovič, knjižničarka
Feri-Lainscek1 Feri-Lainscek2 Feri-Lainscek3

Igor Karlovšek

V sredo, 14. maja 2008, smo na Srednji šoli Slovenska Bistrica poklepetali s pisateljem in pravnikom Igorjem Karlovškom, avtorjem odmevnega romana Gimnazijec.
Igor Karlovšek nam je v pogovoru, ki sva ga vodili Urša Kac in Ina Ülen, povedal mnogo zanimivega iz sveta sodnih dvoran, kjer svoj čas posveča mladoletnim prestopnikom in drugim storilcem kaznivih dejanj. Krute življenjske zgodbe, s katerimi se srečuje na sodišču, so nemalokrat povod za pisanje. Tudi z Gimnazijcem je bilo tako.

Leta 2004 je izšel roman, ki govori o fantu, obtoženem umora svojega najboljšega prijatelja, zaradi česar ga po obsodbi zaprejo v Prevzgojni dom Radeče. Ker roman natančno opisuje nasilje med gojenci doma in hude duševne stiske, je ob izidu sprožil več polemičnih vprašanj. Pisatelj je dejal, da živi v Radečah in sam zelo dobro pozna razmere v prevzgojnem domu, kjer je, kot sam pravi, »smetana smetane mladoletnih kriminalcev«. Ob njegovem pripovedovanju smo nemalokrat od presenečenja obnemeli. Pisatelj, pravnik in oče dveh sinov ima res pestro življenje.

Pogovor smo popestrili s predvajanjem kratkega igranega filma, ki so ga za to priložnost posneli dijaki 2. b, in z doživeto odigranimi odlomki iz romana, in sicer v izvedbi dijakov 3. a. Z večernico nagrajena knjiga, ki je bila izbrana za Cankarjevo tekmovanje, je po mnenju mnogih dijakov naše šole ena izmed knjig, ki je ne odložiš, dokler je ne prebereš. Karlovšek pravi, da so knjige, napisane v tem stilu, njegov odgovor na dolgočasno čtivo za maturo. V smehu je še dodal, da upa, da bodo nekoč za maturo prebirali njegova dela.

Predstavil nam je še svoj najnovejši roman Mojca. Tudi v tej knjigi se dogajanje prične v sodni dvorani. Glavna junakinja je mlada Mojca, ki ji splet nesrečnih okoliščin v enem dnevu uniči življenje. Tisti, ki so knjigo že dobili v roke, pravijo, da je prav tako zanimiva kot Gimnazijec.

Po prijetnem kramljanju je pisatelj podelil nagrade mladim umetnicam, ki so sodelovale na šolskem literarno-umetniškem natečaju Umetnije.

Igor Karlovšek nas je navdušil kot sogovornik in kot pisatelj.

Urša Kac, 2. a

 

Igor-Karlovsek1 Igor-Karlovsek2
Tone Partljič (april 2017)
Feri Lainšček (april 2016)
Metod Pevec (april 2015)
Vlado Kreslin (april 2014)
Obisk pravljičark (april 2013)
Drago Jančar (december 2012)
Goran Vojnovič (april 2012)
Slavko Pregl (april 2011)
Aleš Štergar (april 2010)
Feri Lainšček (april 2009)
Igor Karlovšek (april 2008)