Še včeraj v knjižnici Srednje šole Slovenska Bistrica, danes (12. 10. 2018) na največjem svetovnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Za knjižničarko in veliko ljubiteljico knjig je kratek izlet na knjižni sejem izvrstno doživetje. Ne gre za klasični sejem, kjer se sprehajaš od stojnice do stojnice in izbiraš knjige, ampak za povsem specializirani dogodek, na katerem se vse vrti okoli založništva in knjigotrštva. Pisatelji, literarni agenti in založniki na sejmu predvsem sklepajo posle. Tukaj se prve tri dni dogovarjajo o izdajah prevodov, prenosih avtorskih pravic in založniških pogodbah, konec tedna pa je sejem odprt tudi za splošno javnost.
Sprehod po sejemskem poslopju je precej utrudljiv, a ponudba razstavljavcev je taka, da pritegne. Prvi korak je bil sprehod po mednarodni založniški ponudbi v dvorani 5.0, kjer je med drugim stala tudi slovenska stojnica, na kateri so se predstavile založbe Goga, Miš, Pivec, Sanje, Sodobnost International, Mladinska knjiga in Beletrina. Slovenija bo častna gostja leta 2022. Letos je bila častna gostja sejma Gruzija.
Sledil je obisk grške stojnice, kjer je v okviru promocije antologije BalkaNoir, ki je izšla junija letos v grščini pri založbi Kastaniotis Editions, Grški kulturni sklad organiziral okroglo mizo o balkanskem noirju.
Sodelovali so Vassilis Danellis in Yannis Ragos, grška pisca in urednika antologije, romunski pisec in založnik Bogdan Hrib (založba Editura Tritonic), hrvaški pisec in založnik Ivan Sršen (založba Sandorf) in Renato Bratkovič, pisec in organizator Alibija, mednarodnega noir književnega festivala. Skupaj so ugotovili, da je balkanski noir novi trend in da se lahko povsem enakopravno kosa z nordijskim in ameriškim ― še več, balkanski pisci radi eksperimentirajo in za razliko od omenjenih prebijajo meje obrazcev žanra.
Po eno nadstropje je bilo namenjeno založnikom knjig s področja umetnosti in dizajna ter snovalcem učbenikov, ki pokrivajo naravoslovje, družboslovje, jezikoslovje, medicino … Ugotavljam, da na tem področju marsikatero državo po zahtevnosti in nivoju znanja prekašamo. Presenetili so me predvsem azijski razstavljavci.
Med stojnicami je svojo imela tudi Organizacija združenih narodov. Ste vedeli, da splošna deklaracija o človekovih pravicah praznuje sedemdeset let?
V paviljonu, ki po obliki spominja na školjko, do njega pa se sprehodiš po rdeči preprogi, se je nahajala predstavitev prevodnega leposlovja (seveda v nemščino) nedavno preminule Ursule K. Le Guin, ki je ustvarjala v znanstvenofantastičnem žanru.
Pozornost je pritegnilo tudi področje otroške književnosti in fantazijskega leposlovja, kjer so konec tedna priredili tudi tako imenovano “cosplay” oziroma dogodek, na katerem se obiskovalci preoblečejo v like svojih priljubljenih literarnih del.
Čeprav ― kot rečeno ― na sejmu ne moreš kupiti knjig, je dogodek vredno doživeti. Po vseh Frankfurtih po Frankfurtu v Ljubljani se je prijetno izgubiti med naslovi, ki se bodo šele znašli na naših policah v prihodnjem letu ali dveh. Morda se katera od novosti takrat znajde tudi v naši knjižnici, o čemer vas, dragi dijaki, seveda z veseljem obvestim!
Alenka Ajd Bratkovič
