Kot vsako leto smo se tudi letos veselili izmenjave z našimi prijatelji iz mesta Lorca v Španiji. V Španijo smo odšli v petek zvečer, 20. marca 2015, in se vrnili po enem tednu, v soboto, 28. marca. Nekateri smo odštevali dneve do našega potovanja že od začetka novega leta, zato si lahko predstavljate, kakšno je bilo navdušenje, ko smo končno odrinili. Naša pot do Lorce se je začela pred našo šolo in se nadaljevala do mednarodnega letališča v Milanu. Iz Milana smo leteli proti obmorskemu mestu Alicante na jugu Španije. Po nekaj težavah z izgubljeno prtljago smo svojo pot končno nadaljevali z avtobusom do naše končne destinacije. To je bilo mesto Lorca v regiji Murcia. Družine gostiteljice so nas pričakale in sprejeli so nas z objemi in dvema poljuboma, kot je značilno za Špance.
V španiji smo uživali na izletih: ogledali smo si mesto Granada z znamenito Alhambro. To je utrjen palačni kompleks, ki ga je v 14. stoletju zgradila zadnja muslimanska dinastija na Iberskem polotoku. Očaralo nas je mesto z ozkimi uličicami in s prodajalnicami v arabskem stilu. Ogledali smo si tudi mesto Murcia, družine pa so nas povabile na nedeljski sprehod po plaži in na okušanje značilne paelje. Verjetno veste, da je paelja odlična rižota z mesom in morskimi sadeži? V šoli smo španskim prijateljem predstavili Slovenijo, naše kraje, navade, hrano, znane osebe, glasbo, športe … Plesali smo polko in jih naučili nekaj slovenskih besed.
Četrtek je bil prvi dan, ko naši španski gostitelji niso imeli pouka, saj so se v Španiji začele velikonočne počitnice. Dopoldne smo Slovenci odšli še na kratek ogled mesta Lorce in gradu nad mestom. Za tem smo skupaj z našimi Španci odšli domov, kasneje pa smo se vsi dobili in se družili do polnoči. Ob polnoči je namreč bil prvi dan slavljenja velike noči – prihod Virgen Marie. Na trgu okrog cerkve se je zbralo ogromno ljudi in vsi so čakali na prihod virgen. Točno ob polnoči je na trgu nastala smrtna tišina. Iz cerkve je natančno 99 ljudi prineslo ogromen oltar. Ko je le-ta ponovno zapustil prizorišče, je nastopilo slavje in vzklikanje bratovščine belih in bratovščine modrih. S svojimi gostitelji smo na prostem praznovali, dokler nismo omagali.
V petek je bil že naš zadnji dan v Španiji. Naslednji dan smo se namreč že odpravljali nazaj domov v Slovenijo, zato smo petkov dan izkoristili, kolikor se je le dalo! Španci so že začeli s počitnicami, zato smo zjutraj vsi vstali malo kasneje. Nekaj nas je igralo znano špansko igro, podobno tenisu, imenovano padel, spet drugi so si ogledali film … Ob 21. uri se je namreč začela mestna velikonočna parada! Na paradi smo videli ljudi, ki so se predstavili v različnih vlogah iz znanih zgodivinskih obdobij, konje in dragocena pregrinjala, izvezena z zlatimi nitmi. Vzklikali smo kot domačini in se zlili z množico. Pravi spektakel!
V soboto je bil pred nami najtežji del potovanja – slovo. Poslavljali smo se vsi povprek, da se le ne bi pozabili posloviti od koga. Po dolgih minutah smo se po prigovarjanju profesoric Tanje Dabanovič in Maje Kodrič Crnjakovič le strpali na avtobus, nekateri v solzah. Med potjo smo se spominjali najlepših trenutkov, ki smo jih preživeli v Španiji. Zagotovo se še vrnemo. Morda že to poletje! Septembra pa se vsi srečamo v Sloveniji, na naši šoli.
Klara Kušar, 2. a
