Select Page
Dijaki SŠSB odkrivali lepote Beograda in Novega Sada

Dijaki SŠSB odkrivali lepote Beograda in Novega Sada

V petek, 13. 10. 2023, smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravili na ekskurzijo v Beograd in Novi Sad. Po prečkanju meje s Hrvaško smo se najprej peljali mimo Zagreba, nato pa smo pot nadaljevali v smeri Slavonskega Broda.

Po prečkanju meje s Srbijo smo v opoldanskem času prispeli v Beograd, glavno mesto Srbije. Najprej smo imeli prosti čas v nakupovalnem centru Ušće, da smo se lahko okrepčali, nato pa nas je avtobus zapeljal po mestu, mi pa smo tako občudovali  znamenitosti mesta.

Blizu Trga republike nas je pričakala vodnica, ki nas je popeljala do najrazličnejših znamenitosti in nam pripovedovala o njihovi zgodovini. Sprehodili smo se do spomenika kneza Mihajla, ogledali smo si Univerzo v Beogradu in Študentski trg, šli smo mimo Sveta tankov na Kalemegdanu do Zmagovalca … Preden smo odšli v hotel, smo se ustavili pri nakupovalnem centru Rajićeva, kjer smo imeli še nekaj prostega časa.

V večernih urah smo prispeli v hotel, ob osmih pa nas je čakala večerja na Skadarliji, kjer smo uživali v dobri hrani in glasbi. Pred odhodom je do nas prišla še igralka, ki je imitirala meščanko iz druge polovice 19. st. Zrecitirala nam je nekaj pesmi, med njimi tudi Zdravljico in nam pripovedovala o zgodovini Skadarlije.

 

Po zajtrku v hotelu smo se naslednji dan najprej odpravili na Avalo. Na poti tja smo videli spomenik ruskim letalcem, tam pa smo si najprej ogledali spomenik neznanemu vojaku. Po tem smo se z dvigalom povzpeli na stolp na Avali, s katerega smo uživali v čudovitem razgledu. Ogledali smo si tudi stadion Crvene zvezde, pred katerim stoji kip Rajka Mitića, nato pa je sledil ogled Muzeja Jugoslavije na Dedinjah. Del tega muzeja sta tudi Hiša cvetja, kjer je pokopan Josip Broz Tito, ob njem tudi njegova žena Jovanka Broz, in Stari muzej, v katerem so shranjena protokolarna darila, ki jih je prejel Josip Broz Tito.

 

Po kratki vožnji smo prispeli do Muzeja Nikole Tesle, kjer smo si ogledali film o njegovi življenjski poti, prav tako pa so nam pokazali, kako delujejo nekateri njegovi izumi. Za tem smo si ogledali stolnico srbske pravoslavne cerkve, ki z bogatimi mozaiki velja za eno največjih cerkva na svetu.

Po ogledu smo se odpravili do najnovejšega, fascinantnega trgovskega centra Galerija, največjega nakupovalnega centra jugovzhodne Evrope. Investitorji iz Združenih arabskih emiratov ob Savi gradijo mondeni »Beograd na vodi«, katerega del so nakupovalni center, najvišja stolpnica v Srbiji s 168 m – Kula Beograd oz. beograjski stolp in številne druge stavbe, mnoge med temi še v gradnji.

Popoldne smo se poslovili od Beograda in se odpeljali proti Novemu Sadu, do katerega smo prispeli v večernih urah. Po večerji smo se sprehodili po centru mesta, ki smo ga lahko kasneje tudi sami odkrivali.

 

Zadnji dan ekskurzije smo začeli z ogledom mesta, ki nam ga je predstavila lokalna vodnica. Ogledali smo si mestno hišo, rimskokatoliško cerkev svete Marije, spomenik Svetozarju Miletiću, spomenik Jovanu Jovanoviću Zmaju, Dunavsko ulico… Nato pa smo se peš odpravili do Petrovaradina, kjer smo se povzpeli do Petrovaradinske trdnjave, imenovane Gibraltar na Donavi. Tam smo imeli nekaj prostega časa, nato pa smo se odpravili do Štranda, novosadske plaže, ki smo jo sami raziskali. Po ogledu plaže smo se odpeljali do trgovskega centra Promenada, kjer smo še zadnjič pred odhodom imeli prosti čas. Zatem je sledilo slovo tudi od Novega Sada.

Polni prijetnih vtisov in doživetij smo se odpravili domov v smeri Fruške Gore in Rume, v Slovensko Bistrico pa smo prispeli okoli desete ure zvečer.

Neja in Neža Kosajnč, Vanesa Brezner in Eva Podgrajšek

 

Mednarodna izmenjava z gimnazijci iz Zagreba

Mednarodna izmenjava z gimnazijci iz Zagreba

V oktobru so nas obiskali gimnazijci iz Zagreba, s katerimi se družimo v okviru Erasmusovega projekta, imenovanega BEL.

V ponedeljek po pouku so nas v jedilnici pričakali naši gostje iz Zagreba. S svojimi gosti, ki so prespali pri nas, dijakih, smo odšli domov, kjer so se spoznali z družinami in si odpočili. Prvo popoldne smo izkoristili za krajše izlete po okolici Slovenske Bistrice.

V torek smo se ob 8.30 zbrali pred šolo. Dan je bil namenjen odkrivanju okoliških krajev in gibanju. Kolesarili smo do Štatenberga, kjer smo si ogledali dvorec.

V sredo smo se v šoli zbrali ob 8.00 uri in jih popeljali na kratek ogled naše šole. Šola jim je zelo všeč, saj je modernejša od njihove. Po ogledu so zanje pripravili delavnice, v okviru katerih smo izdelovali logotipe. Bili smo razdeljeni v skupine in v vsaki skupini so bili najmanj trije dijaki. Izdelovali smo zelo različne domišljijske logotipe, na koncu pa je bil izbran samo eden. Pri risanju smo si pomagali tudi z računalniki. Po malici smo se dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica vrnili k pouku, dijaki iz Zagreba pa so si med tem časom ogledali bistriški grad in naše mesto.

V četrtek  je dijake čakal pohod do Črnega jezera. Pred šolo smo se zbrali ob 9. uri in se z avtobusom odpeljali na Tri Kralje, do hotela Jakec, kjer smo izstopili in se podali na pot. Hodili smo približno eno uro. Ko smo prišli do našega cilja, smo dijaki skupaj s profesorji imeli nekaj prostega časa, da smo si lahko ogledali Črno jezero in njegovo okolico. Nato smo se peš vrnili do hotela, kjer nas je pričakalo kosilo. Po kosilu smo se zabavali in tekmovali še v bovlanju. Večer smo skupaj preživeli v Klubu študentov Slovenska Bistrica, kjer smo se družili do 21. ure.

Petek, ki je bil naš zadnji dan z dijaki iz Zagreba, smo jim pripravili kratko predstavitev. V šolo smo jih pripeljali ob 8. uri in se vsi skupaj odpravili v malo jedilnico. Najprej jih je pozdravil naš ravnatelj, nato pa smo si ogledali dva kratka filmčka, ki so jih pripravili nekdanji dijaki naše šole. Po končanem ogledu pa je nam in našim gostom zaigral šolski bend. Zaigrali so nam dve pesmi in po zaključku smo se še družili in zabavali. Ponudili smo jim tudi pecivo. Naš čas se je iztekel in morali smo se posloviti od naših Zagrebčanov.

Izmenjava je odlična priložnost za spoznavanje ljudi, novih kultur, pa tudi za gibanje in ustvarjalnost.

Urška Žunko Kobale, 2. b

Delovna praksa dijakinj in dijakov Erasmus+ na Portugalskem 2023

Delovna praksa dijakinj in dijakov Erasmus+ na Portugalskem 2023

Dijaki programov metalurški in ekonomski tehnik smo se tudi v letošnjem šolskem letu, in sicer maja 2023, odpravili na tritedensko delovno prakso v  portugalskem mestu Braga. V spremstvu dveh profesorjev smo se odpeljali na letališče, od koder smo poleteli do mesta Porto. Nekateri smo prvič sedeli v letalu in tako doživeli vznemirljivo izkušnjo vzleta in pristanka.

 

Prakso smo opravljali pet delovnih dni v tednu, ob koncu tedna pa smo odkrivali znamenitosti prelepe Portugalske.

Mesto Braga je eno izmed najstarejših portugalskih mest, bogato s številnimi katedralami ter zgodovinskimi znamenitostmi. V času bivanja smo vsak dan uživali v cvetočih parkih in obiskali pisane ulice, polne manjših trgovin in kavarn. Preostali čas pa smo še preživeli ob igranju nogometa ali odbojke.

 

Braga

 

Rimski festival

 

Bom Jezus do Monte

Najbolj obiskana turistična atrakcija mesta visoko na vrhu hriba na vzhodu. Stopnišče, ki se dviga več kot 100 metrov in ima 640 stopnic, ter številne kapelice s prikazom proti Jezusovega trpljenja.

 

Santuario do Sameriro

Drugo največje središče pobožnosti do Marije na Portugalskem, kjer stoji mogočna cerkev z razgledom na mesto Braga.

Santuario do Sameriro

 

Lizbona

Drugi vikend smo preživeli v glavnem mestu Portugalske, v Lizboni. Spoznali smo eno najstarejših svetovnih prestolnic, ki že od nekdaj velja za najpomembnejše pristanišče in predstavlja vrata Evrope na vse konce sveta.

Ogledali smo si tudi stolp Belem, ki je bil zgrajen v 16. stoletju in je služil kot točka vkrcanja in izkrcanja portugalskih raziskovalcev, ter spomenik Padrao dos Descobrimentos, ki slovi dobo odkritja v 15. in 16. stoletju. 

Padrao dos Descobrimentos

 

Fatima

Kasneje isti dan smo obiskali največje krščansko svetišče Fatimo. Marijansko svetišče v Fatimi (portugalsko: Santuário de Fátima) je znano tudi kot svetišče Matere Božje Fatimske. Le-tega sestavlja vrsta katoliških verskih zgradb v Cova da Iria v župniji Fátima in občini Ourém na Portugalskem. Osupnile so nas zanimive zgodbe Device Marije, ki se je pastirčkom prikazala v letu 1917 prav v tem kraju.

 

Fatima

Porto

Mesto Porto smo si šli ogledat dvakrat, in sicer prvič smo si sami s profesorji organizirali izlet, zadnji teden pa smo imeli  še izlet z vodičem.

Porto je drugo največje portugalsko mesto. Leži na severu države ob izlivu reke Douro v Atlantski ocean. Mesto Porto ima zraven sladkih in aromatičnih vin še mnogo kulturnih znamenitosti. Nepozabna je bila vožnja z ladjico po zalivu, kjer se odpre pogled na pisane fasade tradicionalnih stavb, ki se dvigajo v strma pobočja mesta. Imeli smo priložnost videti vojaško parado, ki je po ulicah mesta korakala ter izvajala različne postopke v reki.

 

Porto

 

 

Vojaška parada

 

 

Viana do Castelo

Zadnji teden v nedeljo smo  uživali na znameniti plaži ter si ogledali katoliško krščansko svetišče Monte de Santa Luzia, ki se nahaja na vrhu hriba nad mestom Viana do Castelo z veličastnim pogledom na Atlantski ocean.

 

 

Slovenija in Portugalska sta kulturno približno tako različni, kot sta oddaljeni na zemljevidu. Portugalci imajo ponekod 9-urni delovnik, odvisno od delodajalca (z eno/dve uri časa za kosilo in počitek).

Med tednom pa smo v parih ali pa tudi trije dijaki skupaj delali v različnih podjetjih. Pridobivali smo poklicne izkušnje in znanje ter spoznavali portugalsko kulturo, ki se precej razlikuje od naše. Med praktičnim usposabljanjem nam je uspelo vzpostaviti nova poznanstva in jih tudi ohraniti.

Na delu

 

Delovna praksa

Erasmus+ izmenjava je dobra izkušnja, zato bi jo priporočala vsakomur, ki rad potuje, spoznava nove ljudi, tuje jezike in kulturo.

 

Sprostitev na plaži

 

Zapisala: Klara Jevšinek, 3.č

Fotografije : Dijakinje in dijaki 3.c, 3.č, 2.c ter 2.č

Izbirna ekskurzija na Nizozemsko, 20. – 24. 4. 2023

Izbirna ekskurzija na Nizozemsko, 20. – 24. 4. 2023

V četrtek, 20. 4. 2023, ob 17. uri se je nas 55 dijakov skupaj s štirimi profesoricami odpravilo proti Nizozemski. Po petnajstih urah vožnje z avtobusom, na katerem smo seveda tudi spali, smo okrog 7. ure zjutraj naslednji dan končno prečkali mejo dežele tulipanov. Bilo je več kot vredno.

Po polurni vožnji po nizozemski avtocesti, kjer smo si zavzeto ogledovali okolico – vsepovsod so bili pašniki, na katerih so se pasle krave frizijke, ki so postale kar simbol te dežele, in pa oglasne table, ki so bile napisane včasih v nizozemščini,  veliko pa jih je bilo tudi v angleščini, smo prišli v Haanse-Schans, kjer je bil naš prvi ogled. Idilična nizozemska vasica z mlini na veter in obkrožena z vodo, kjer smo posneli ogromno fotografij, je (bila) veliko več kot samo to. Znana je namreč po dolgoletni sirarski tradiciji, priča pa smo bili tudi postopku izdelave cokel v enem izmed muzejev, kjer so nam pokazali izdelavo le-teh. Ta je bila kombinirano ročna in  strojna. Trajalo je le pičlih pet minut, da so bile narejene, imeli pa smo jih tudi možnost kupiti v tamkajšnji trgovini.

Po dveh urah sprehajanja po čudovitem nizozemskem podeželju nas je avtobus odpeljal do našega hostla Via Amsterdam, kjer smo se nato razporedili v naše sobe in se malce odpočili od naporne vožnje. Zvečer pa smo se (z javnim prevozom!) podali na naše prvo raziskovanje nizozemske prestolnice. Ker nas je bila večina prvič tu, smo se zelo navdušili nad arhitekturo – mogočne stavbe ob glavnem kanalu, ki so malce spominjale na britanski slog stavb, le s to razliko, da imajo te meščanske  hiše nekoliko poševno pročelno steno. Hiše so namreč ozke, z ozkim stopniščem, zato so vso pohištvo morali spravljati skozi okna po vrvi, ki je bila obešena na škripcu pod streho. Teža različnih materialov je steno očino malo nagnila. Sicer pa leži kar 40 % države nižje od vodne gladine, od koder tudi ime Nizozemska. Mimo nas so švigali kolesarji po zelo urejenih in širokih kolesarskih cestah, ki jih nismo bili navajeni, zato smo se jim morali kar naprej umikati, da nas ne bi podrli na tla.

Ko govorimo o Amsterdamu, seveda ne moremo mimo rdeče četrti (to je edini del v mestu, katere hiše so imele zavese, ki so bile rdeče, zato tudi takšno ime) – gre za dele mesta, ki je znano po prostituciji, saj je namreč na Nizozemskem le-ta legalna. Zvečer smo se utrujeni z metrojem vrnili v naš hostel, kjer so imeli (skoraj) vsak večer ob 20. uri neko aktivnost za goste in tisti dan so bile na vrsti karaoke. Pel je lahko vsak, ki si je to želel, zabave in smeha tako zagotovo ni manjkalo.

Naslednji dan smo se po obilnem zajtrku odpravili na naše nadaljnje oglede: mesti Den Haag, kjer smo si od zunaj ogledali kraljevo rezidenco in parlament in se sprehodili po mestu. Nato pa nas je avtobus, čeprav to ni bilo navedeno v programu, odpeljal do prekrasne peščene plaže Scheveningen ob Severnem morju, kjer voda poleti ne doseže več kot dvajset stopinj, a se Nizozemci tam zelo radi kopajo. Sprehodili smo se do vode, nekateri pa so nabrali tudi nekaj školjk. Naša zadnja postojanka za ta dan je bil pristaniško mesto Rotterdam. Najprej smo se ustavili pri tamkajšnji pokriti tržnici, kjer smo imeli prosti čas in smo lahko tudi nekaj pojedli. Nato smo odšli še v cerkev svetega Lovrenca, ki je najbolj znana cerkev v Rotterdamu in posledično zelo pomembna za tamkajšnjo škofijo in regijo Južno Holandijo na splošno, kamor smo se med drugim zatekli pred močnim dežjem. Slabo vreme žal ni ponehalo, a mi smo morali iti naprej – po kakšnih 15 minutah hoje smo pred sabo zagledali na glavo obrnjene hiše, ki so bile zgrajene pred petdesetimi leti in so že postale ikonične za drugo največje nizozemsko mesto. Med potjo do avtobusa smo se tudi ustavili pri starem delu pristanišča, saj kot sem že prej omenila, gre za pristaniško mesto z največjim pristaniščem v Evropi. No, za konec pa smo se na tisto sobotno popoldne ustavili še v parku Kinderdijku, ki je bil naša druga nizozemska podeželska lokacija na tej ekskurziji. Kot že prej omenjen Haanse-Schans je tudi ta znan po mlinih na veter in neokrnjeni naravi. Tu smo si ogledali tudi kratek film o nastanku polderjev, prečrpavanju vode, ki je še danes prisotno, sicer z električnimi črpalkami, nekoč pa so to delo opravili mlini na veter. Ti so bili pomembni tudi za  mlinarstvo, mlinarji pa so v njih tudi živeli skromno in v težkih razmerah.

Naslednji dan smo se že z omenjenim javnim prevozom in potem še tramvajem ponovno odpeljali v Amsterdam, a tokrat ne v center. Čakal nas je ogled Rijksmuseuma, kjer so razstavljena najznamenitejša dela nizozemskih umetnikov, kot je Van Gogh, videli pa smo tudi  lahko nekaj sodobne umetnosti izpred nekaj let. Poslopje je bilo ogromno s pripadajočim vrtom s fontano, kjer so imeli dostop na zunanjih površinah med drugim tudi kolesarji, ob čemer smo bili kar malce presenečeni. Ravno zaradi velike površine si nismo uspeli ogledati popolnoma vsega, saj smo imeli za ogled le dve uri časa. Toda zagotovo noben ni izpustil Rembrandta in njegovega najbolj znanega dela Nočna straža. Sledile so tri ure prostega časa, nato pa smo se odpravili še v Hišo Anne Frank, kjer žal nismo smeli fotografirati, pa vendar smo se naučili veliko novega o njenem težkem življenju med drugo svetovno vojno, njeno otroštvo in zgodba sta bila zelo ganljiva še posebej, če ju povežemo z aktualnim dogajanjem v Ukrajini, ki žal traja že eno leto. Potem ko smo se vrnili v hotel, smo že morali spakirati naše stvari, saj nas je naslednji dan čakal let v Ljubljano.

Zadnji dan naše ekskurzije smo se odpravili še na našo čisto zadnjo destinacijo in to je bil nič drugega kot Keukenhof in najbolj znana razstava tulipanov – cvetličarstvo je tu zares pomembna gospodarska panoga, saj tulipane izvažajo po celem svetu. Ta ogled smo dodobra izkoristili. Še zadnjič smo si lahko napasli naše oči s prostranimi polji tulipanov na obrobju vrtov z raznoraznimi gredicami teh lepih pisanih cvetlic, ki pa se prvotno niso pojavili na nizozemskih oziroma takratnih holandskih tleh. Prvič so namreč zrasli v Turčiji in so jih šele po 1560 prinesli sem. Tulipani so v Evropo prispeli predvsem zaradi svojih čebulnic, za katere je ljudstvo takrat verjelo, da so užitne. Šele čez čas so ljudje ugotovili, da niso namenjene za prehranjevanje, temveč preprosto samo za občudovanje cvetov. 

Nato pa nas je čakal odhod na letališče in novica, da je naš let za dve uri prestavljen, saj so letalo namreč morali očistiti, kar je bilo na nek način smešno, a to je pomenilo, da smo bili v tej odlični državi vseeno malo dlje, če pogledamo sliko z dobre plati J. Na koncu smo uspešno pristali na brniškem letališču, kjer nas je že čakal prevoz nazaj v Slovensko Bistrico.

Menim, da je in tudi še bo ta ekskurzija vsem ostala v lepem spominu. V Slovenijo smo se vrnili polni znanja, izkušenj in srečni, da smo vse to doživeli v teh žal prekratkih štirih dneh. Het was geweldig!

Sergeja Vogrinec, 3. b

Predstavitev mednarodnega projekta Erasmus+ Mladi v akciji na 15. Srečanju turističnih podmladkov »Tkanje prijateljstva z nitkami turizma«

Predstavitev mednarodnega projekta Erasmus+ Mladi v akciji na 15. Srečanju turističnih podmladkov »Tkanje prijateljstva z nitkami turizma«

Sodelujoči dijaki v mednarodnem projektu bodo aktivnosti projekta z naslovom Overcycling restoring the environment predstavili na Srečanju turističnih podmladkov občine Slovenska Bistrica.

15. Srečanje turističnih podmladkov bo potekalo v petek, 26. 5. 2023, od 10.30 dalje na Trgu svobode v Slovenski Bistrici. Na stojnici boste lahko spoznali, kaj vse so mladi počeli na naših mladinskih izmenjavah, ki so potekale v treh državah (Srbija, Slovenija in Romunija). Glavni cilji Erasmus+ projekta so naslednji:

– vprašanje trajnostnega razvoja,

– vprašanje podnebnih sprememb,

– vprašanja recikliranja in nadcikliranja,

– vprašanja ekološkega ravnanja z odpadki,

– vprašanje krožnega gospodarstva.

 

Vljudno vabljeni, da nas obiščete na stojnici.

Koordinatorica projekta
Simona Luetić

Na naši šoli smo gostili 27 dijakinj in dijakov iz Španije

Na naši šoli smo gostili 27 dijakinj in dijakov iz Španije

 

Gimnazijci iz Španije so naši prijatelji že skoraj 15 let. Oktobra lani smo jih ponovno obiskali v mestu Lorca, na srednji šoli Ros Giner Lorca. Ker so dijakinje in dijaki z juga Španije, kjer so temperature tudi januarja med 12 in 20 stopinjami, želeli doživeti zimsko pravljico, so nas obiskali januarja. Mi, dijakinje in dijaki SŠSB, pa smo jih gostili med 14. in 21. januarjem in z njimi preživeli res prijeten in malo drugačen teden.

Španci so z letalom iz Valencije prispeli v Trst in v soboto zvečer smo jih s plakati dobrodošlice v angleščini in v španščini, z zastavami in z glasnimi trobentami pričakali pred šolo. Nedeljo so preživeli pri družinah gostiteljicah, ki so jih popeljale na izlet v Maribor, na Pohorje, v Olimje …

V ponedeljek smo jih najprej povabili k prvim trem uram pouka, da so našo šolo in način poučevanja spoznali iz prve roke. Obiskali so tudi ure španščine, kjer so se Španci prelevili v profesorje španščine.

Po malici smo jim predstavili našo državo in našo šolo, pozdravila jih je gospa ravnateljica, sprejem pa je popestril tudi naš šolski bend. Vid, Kaja, Aneja in Ana iz 4. b so zanje pripravili kratek tečaj slovenščine in jih naučili pozdraviti, šteti po špansko in nekaj osnovnih fraz, da so se znali predstaviti tudi v slovenščini. Po tečaju in ogledu šole ter prestavitvi našega šolskega sistema se je v jedilnici že slišal zvok harmonik, za kar sta poskrbela Luka in Žiga iz 3. c. Naučili smo jih plesati polko in jedilnica se je v trenutku spremenila v plesišče, kjer je plesalo več kot 60 navdušenih plesalcev. Po plesu smo jim razkazali še mesto, čakal pa jih je tudi voden ogled bistriškega gradu in tamkajšnje razstave v angleščini.

Torek so Španci preživeli v prestolnici in na Bledu. Kljub obilici snega se nam je uspelo s pletnami zapeljati na otok, kar je bilo še posebej zanimivo doživetje. Navdušila pa jih je tudi blejska kremna rezina.

V sredo so spoznavali Pohorje. Zimski pohod na Treh Kraljih do Črnega jezera je bil zanje res nekaj posebnega. V četrtek pa smo dan preživeli na Rogli, kjer smo kljub sneženju in močnemu vetru Špance prvič postavili na smuči in jih naučili smučati (po progi za začetnike, seveda). Manj pogumni so se sankali in družili na snegu.

V petek dopoldne nas je v šoli čakal zanimiv izziv. Dijaki smo se razdelili v devet skupin in v računalniških učilnicah izdelali logotip, ki bi na izviren način ponazoril naše dolgoletno prijateljstvo. Logotipu smo morali dodati še slogan v treh jezikih. Izbrali smo tri zmagovalne logotipe, ki bodo krasili naše majice na naslednji izmenjavi. Po delavnicah smo si spekli vaflje z domačo marmelado, v telovadnici pa se pomerili še v odbojki, košarki in nogometu.

Petek zvečer je bil namenjen poslovilni zabavi. Šolski bend je pripravil nepozaben koncert s pesmimi v slovenščini, angleščini in španščini.

V soboto dopoldne smo se samo še objeli, potočili nekaj solz in se poslovili ter si obljubili, da se kmalu spet srečamo v Španiji.

Maja Kodrič Crnjakovič in Tanja Dabanovič z dijakinjami in dijaki

 

 

 

 

 

 

Dostopnost