Select Page
Delovna praksa dijakinj in dijakov Erasmus+ na Portugalskem 2023

Delovna praksa dijakinj in dijakov Erasmus+ na Portugalskem 2023

Dijaki programov metalurški in ekonomski tehnik smo se tudi v letošnjem šolskem letu, in sicer maja 2023, odpravili na tritedensko delovno prakso v  portugalskem mestu Braga. V spremstvu dveh profesorjev smo se odpeljali na letališče, od koder smo poleteli do mesta Porto. Nekateri smo prvič sedeli v letalu in tako doživeli vznemirljivo izkušnjo vzleta in pristanka.

 

Prakso smo opravljali pet delovnih dni v tednu, ob koncu tedna pa smo odkrivali znamenitosti prelepe Portugalske.

Mesto Braga je eno izmed najstarejših portugalskih mest, bogato s številnimi katedralami ter zgodovinskimi znamenitostmi. V času bivanja smo vsak dan uživali v cvetočih parkih in obiskali pisane ulice, polne manjših trgovin in kavarn. Preostali čas pa smo še preživeli ob igranju nogometa ali odbojke.

 

Braga

 

Rimski festival

 

Bom Jezus do Monte

Najbolj obiskana turistična atrakcija mesta visoko na vrhu hriba na vzhodu. Stopnišče, ki se dviga več kot 100 metrov in ima 640 stopnic, ter številne kapelice s prikazom proti Jezusovega trpljenja.

 

Santuario do Sameriro

Drugo največje središče pobožnosti do Marije na Portugalskem, kjer stoji mogočna cerkev z razgledom na mesto Braga.

Santuario do Sameriro

 

Lizbona

Drugi vikend smo preživeli v glavnem mestu Portugalske, v Lizboni. Spoznali smo eno najstarejših svetovnih prestolnic, ki že od nekdaj velja za najpomembnejše pristanišče in predstavlja vrata Evrope na vse konce sveta.

Ogledali smo si tudi stolp Belem, ki je bil zgrajen v 16. stoletju in je služil kot točka vkrcanja in izkrcanja portugalskih raziskovalcev, ter spomenik Padrao dos Descobrimentos, ki slovi dobo odkritja v 15. in 16. stoletju. 

Padrao dos Descobrimentos

 

Fatima

Kasneje isti dan smo obiskali največje krščansko svetišče Fatimo. Marijansko svetišče v Fatimi (portugalsko: Santuário de Fátima) je znano tudi kot svetišče Matere Božje Fatimske. Le-tega sestavlja vrsta katoliških verskih zgradb v Cova da Iria v župniji Fátima in občini Ourém na Portugalskem. Osupnile so nas zanimive zgodbe Device Marije, ki se je pastirčkom prikazala v letu 1917 prav v tem kraju.

 

Fatima

Porto

Mesto Porto smo si šli ogledat dvakrat, in sicer prvič smo si sami s profesorji organizirali izlet, zadnji teden pa smo imeli  še izlet z vodičem.

Porto je drugo največje portugalsko mesto. Leži na severu države ob izlivu reke Douro v Atlantski ocean. Mesto Porto ima zraven sladkih in aromatičnih vin še mnogo kulturnih znamenitosti. Nepozabna je bila vožnja z ladjico po zalivu, kjer se odpre pogled na pisane fasade tradicionalnih stavb, ki se dvigajo v strma pobočja mesta. Imeli smo priložnost videti vojaško parado, ki je po ulicah mesta korakala ter izvajala različne postopke v reki.

 

Porto

 

 

Vojaška parada

 

 

Viana do Castelo

Zadnji teden v nedeljo smo  uživali na znameniti plaži ter si ogledali katoliško krščansko svetišče Monte de Santa Luzia, ki se nahaja na vrhu hriba nad mestom Viana do Castelo z veličastnim pogledom na Atlantski ocean.

 

 

Slovenija in Portugalska sta kulturno približno tako različni, kot sta oddaljeni na zemljevidu. Portugalci imajo ponekod 9-urni delovnik, odvisno od delodajalca (z eno/dve uri časa za kosilo in počitek).

Med tednom pa smo v parih ali pa tudi trije dijaki skupaj delali v različnih podjetjih. Pridobivali smo poklicne izkušnje in znanje ter spoznavali portugalsko kulturo, ki se precej razlikuje od naše. Med praktičnim usposabljanjem nam je uspelo vzpostaviti nova poznanstva in jih tudi ohraniti.

Na delu

 

Delovna praksa

Erasmus+ izmenjava je dobra izkušnja, zato bi jo priporočala vsakomur, ki rad potuje, spoznava nove ljudi, tuje jezike in kulturo.

 

Sprostitev na plaži

 

Zapisala: Klara Jevšinek, 3.č

Fotografije : Dijakinje in dijaki 3.c, 3.č, 2.c ter 2.č

Izbirna ekskurzija na Nizozemsko, 20. – 24. 4. 2023

Izbirna ekskurzija na Nizozemsko, 20. – 24. 4. 2023

V četrtek, 20. 4. 2023, ob 17. uri se je nas 55 dijakov skupaj s štirimi profesoricami odpravilo proti Nizozemski. Po petnajstih urah vožnje z avtobusom, na katerem smo seveda tudi spali, smo okrog 7. ure zjutraj naslednji dan končno prečkali mejo dežele tulipanov. Bilo je več kot vredno.

Po polurni vožnji po nizozemski avtocesti, kjer smo si zavzeto ogledovali okolico – vsepovsod so bili pašniki, na katerih so se pasle krave frizijke, ki so postale kar simbol te dežele, in pa oglasne table, ki so bile napisane včasih v nizozemščini,  veliko pa jih je bilo tudi v angleščini, smo prišli v Haanse-Schans, kjer je bil naš prvi ogled. Idilična nizozemska vasica z mlini na veter in obkrožena z vodo, kjer smo posneli ogromno fotografij, je (bila) veliko več kot samo to. Znana je namreč po dolgoletni sirarski tradiciji, priča pa smo bili tudi postopku izdelave cokel v enem izmed muzejev, kjer so nam pokazali izdelavo le-teh. Ta je bila kombinirano ročna in  strojna. Trajalo je le pičlih pet minut, da so bile narejene, imeli pa smo jih tudi možnost kupiti v tamkajšnji trgovini.

Po dveh urah sprehajanja po čudovitem nizozemskem podeželju nas je avtobus odpeljal do našega hostla Via Amsterdam, kjer smo se nato razporedili v naše sobe in se malce odpočili od naporne vožnje. Zvečer pa smo se (z javnim prevozom!) podali na naše prvo raziskovanje nizozemske prestolnice. Ker nas je bila večina prvič tu, smo se zelo navdušili nad arhitekturo – mogočne stavbe ob glavnem kanalu, ki so malce spominjale na britanski slog stavb, le s to razliko, da imajo te meščanske  hiše nekoliko poševno pročelno steno. Hiše so namreč ozke, z ozkim stopniščem, zato so vso pohištvo morali spravljati skozi okna po vrvi, ki je bila obešena na škripcu pod streho. Teža različnih materialov je steno očino malo nagnila. Sicer pa leži kar 40 % države nižje od vodne gladine, od koder tudi ime Nizozemska. Mimo nas so švigali kolesarji po zelo urejenih in širokih kolesarskih cestah, ki jih nismo bili navajeni, zato smo se jim morali kar naprej umikati, da nas ne bi podrli na tla.

Ko govorimo o Amsterdamu, seveda ne moremo mimo rdeče četrti (to je edini del v mestu, katere hiše so imele zavese, ki so bile rdeče, zato tudi takšno ime) – gre za dele mesta, ki je znano po prostituciji, saj je namreč na Nizozemskem le-ta legalna. Zvečer smo se utrujeni z metrojem vrnili v naš hostel, kjer so imeli (skoraj) vsak večer ob 20. uri neko aktivnost za goste in tisti dan so bile na vrsti karaoke. Pel je lahko vsak, ki si je to želel, zabave in smeha tako zagotovo ni manjkalo.

Naslednji dan smo se po obilnem zajtrku odpravili na naše nadaljnje oglede: mesti Den Haag, kjer smo si od zunaj ogledali kraljevo rezidenco in parlament in se sprehodili po mestu. Nato pa nas je avtobus, čeprav to ni bilo navedeno v programu, odpeljal do prekrasne peščene plaže Scheveningen ob Severnem morju, kjer voda poleti ne doseže več kot dvajset stopinj, a se Nizozemci tam zelo radi kopajo. Sprehodili smo se do vode, nekateri pa so nabrali tudi nekaj školjk. Naša zadnja postojanka za ta dan je bil pristaniško mesto Rotterdam. Najprej smo se ustavili pri tamkajšnji pokriti tržnici, kjer smo imeli prosti čas in smo lahko tudi nekaj pojedli. Nato smo odšli še v cerkev svetega Lovrenca, ki je najbolj znana cerkev v Rotterdamu in posledično zelo pomembna za tamkajšnjo škofijo in regijo Južno Holandijo na splošno, kamor smo se med drugim zatekli pred močnim dežjem. Slabo vreme žal ni ponehalo, a mi smo morali iti naprej – po kakšnih 15 minutah hoje smo pred sabo zagledali na glavo obrnjene hiše, ki so bile zgrajene pred petdesetimi leti in so že postale ikonične za drugo največje nizozemsko mesto. Med potjo do avtobusa smo se tudi ustavili pri starem delu pristanišča, saj kot sem že prej omenila, gre za pristaniško mesto z največjim pristaniščem v Evropi. No, za konec pa smo se na tisto sobotno popoldne ustavili še v parku Kinderdijku, ki je bil naša druga nizozemska podeželska lokacija na tej ekskurziji. Kot že prej omenjen Haanse-Schans je tudi ta znan po mlinih na veter in neokrnjeni naravi. Tu smo si ogledali tudi kratek film o nastanku polderjev, prečrpavanju vode, ki je še danes prisotno, sicer z električnimi črpalkami, nekoč pa so to delo opravili mlini na veter. Ti so bili pomembni tudi za  mlinarstvo, mlinarji pa so v njih tudi živeli skromno in v težkih razmerah.

Naslednji dan smo se že z omenjenim javnim prevozom in potem še tramvajem ponovno odpeljali v Amsterdam, a tokrat ne v center. Čakal nas je ogled Rijksmuseuma, kjer so razstavljena najznamenitejša dela nizozemskih umetnikov, kot je Van Gogh, videli pa smo tudi  lahko nekaj sodobne umetnosti izpred nekaj let. Poslopje je bilo ogromno s pripadajočim vrtom s fontano, kjer so imeli dostop na zunanjih površinah med drugim tudi kolesarji, ob čemer smo bili kar malce presenečeni. Ravno zaradi velike površine si nismo uspeli ogledati popolnoma vsega, saj smo imeli za ogled le dve uri časa. Toda zagotovo noben ni izpustil Rembrandta in njegovega najbolj znanega dela Nočna straža. Sledile so tri ure prostega časa, nato pa smo se odpravili še v Hišo Anne Frank, kjer žal nismo smeli fotografirati, pa vendar smo se naučili veliko novega o njenem težkem življenju med drugo svetovno vojno, njeno otroštvo in zgodba sta bila zelo ganljiva še posebej, če ju povežemo z aktualnim dogajanjem v Ukrajini, ki žal traja že eno leto. Potem ko smo se vrnili v hotel, smo že morali spakirati naše stvari, saj nas je naslednji dan čakal let v Ljubljano.

Zadnji dan naše ekskurzije smo se odpravili še na našo čisto zadnjo destinacijo in to je bil nič drugega kot Keukenhof in najbolj znana razstava tulipanov – cvetličarstvo je tu zares pomembna gospodarska panoga, saj tulipane izvažajo po celem svetu. Ta ogled smo dodobra izkoristili. Še zadnjič smo si lahko napasli naše oči s prostranimi polji tulipanov na obrobju vrtov z raznoraznimi gredicami teh lepih pisanih cvetlic, ki pa se prvotno niso pojavili na nizozemskih oziroma takratnih holandskih tleh. Prvič so namreč zrasli v Turčiji in so jih šele po 1560 prinesli sem. Tulipani so v Evropo prispeli predvsem zaradi svojih čebulnic, za katere je ljudstvo takrat verjelo, da so užitne. Šele čez čas so ljudje ugotovili, da niso namenjene za prehranjevanje, temveč preprosto samo za občudovanje cvetov. 

Nato pa nas je čakal odhod na letališče in novica, da je naš let za dve uri prestavljen, saj so letalo namreč morali očistiti, kar je bilo na nek način smešno, a to je pomenilo, da smo bili v tej odlični državi vseeno malo dlje, če pogledamo sliko z dobre plati J. Na koncu smo uspešno pristali na brniškem letališču, kjer nas je že čakal prevoz nazaj v Slovensko Bistrico.

Menim, da je in tudi še bo ta ekskurzija vsem ostala v lepem spominu. V Slovenijo smo se vrnili polni znanja, izkušenj in srečni, da smo vse to doživeli v teh žal prekratkih štirih dneh. Het was geweldig!

Sergeja Vogrinec, 3. b

Predstavitev mednarodnega projekta Erasmus+ Mladi v akciji na 15. Srečanju turističnih podmladkov »Tkanje prijateljstva z nitkami turizma«

Predstavitev mednarodnega projekta Erasmus+ Mladi v akciji na 15. Srečanju turističnih podmladkov »Tkanje prijateljstva z nitkami turizma«

Sodelujoči dijaki v mednarodnem projektu bodo aktivnosti projekta z naslovom Overcycling restoring the environment predstavili na Srečanju turističnih podmladkov občine Slovenska Bistrica.

15. Srečanje turističnih podmladkov bo potekalo v petek, 26. 5. 2023, od 10.30 dalje na Trgu svobode v Slovenski Bistrici. Na stojnici boste lahko spoznali, kaj vse so mladi počeli na naših mladinskih izmenjavah, ki so potekale v treh državah (Srbija, Slovenija in Romunija). Glavni cilji Erasmus+ projekta so naslednji:

– vprašanje trajnostnega razvoja,

– vprašanje podnebnih sprememb,

– vprašanja recikliranja in nadcikliranja,

– vprašanja ekološkega ravnanja z odpadki,

– vprašanje krožnega gospodarstva.

 

Vljudno vabljeni, da nas obiščete na stojnici.

Koordinatorica projekta
Simona Luetić

Na naši šoli smo gostili 27 dijakinj in dijakov iz Španije

Na naši šoli smo gostili 27 dijakinj in dijakov iz Španije

 

Gimnazijci iz Španije so naši prijatelji že skoraj 15 let. Oktobra lani smo jih ponovno obiskali v mestu Lorca, na srednji šoli Ros Giner Lorca. Ker so dijakinje in dijaki z juga Španije, kjer so temperature tudi januarja med 12 in 20 stopinjami, želeli doživeti zimsko pravljico, so nas obiskali januarja. Mi, dijakinje in dijaki SŠSB, pa smo jih gostili med 14. in 21. januarjem in z njimi preživeli res prijeten in malo drugačen teden.

Španci so z letalom iz Valencije prispeli v Trst in v soboto zvečer smo jih s plakati dobrodošlice v angleščini in v španščini, z zastavami in z glasnimi trobentami pričakali pred šolo. Nedeljo so preživeli pri družinah gostiteljicah, ki so jih popeljale na izlet v Maribor, na Pohorje, v Olimje …

V ponedeljek smo jih najprej povabili k prvim trem uram pouka, da so našo šolo in način poučevanja spoznali iz prve roke. Obiskali so tudi ure španščine, kjer so se Španci prelevili v profesorje španščine.

Po malici smo jim predstavili našo državo in našo šolo, pozdravila jih je gospa ravnateljica, sprejem pa je popestril tudi naš šolski bend. Vid, Kaja, Aneja in Ana iz 4. b so zanje pripravili kratek tečaj slovenščine in jih naučili pozdraviti, šteti po špansko in nekaj osnovnih fraz, da so se znali predstaviti tudi v slovenščini. Po tečaju in ogledu šole ter prestavitvi našega šolskega sistema se je v jedilnici že slišal zvok harmonik, za kar sta poskrbela Luka in Žiga iz 3. c. Naučili smo jih plesati polko in jedilnica se je v trenutku spremenila v plesišče, kjer je plesalo več kot 60 navdušenih plesalcev. Po plesu smo jim razkazali še mesto, čakal pa jih je tudi voden ogled bistriškega gradu in tamkajšnje razstave v angleščini.

Torek so Španci preživeli v prestolnici in na Bledu. Kljub obilici snega se nam je uspelo s pletnami zapeljati na otok, kar je bilo še posebej zanimivo doživetje. Navdušila pa jih je tudi blejska kremna rezina.

V sredo so spoznavali Pohorje. Zimski pohod na Treh Kraljih do Črnega jezera je bil zanje res nekaj posebnega. V četrtek pa smo dan preživeli na Rogli, kjer smo kljub sneženju in močnemu vetru Špance prvič postavili na smuči in jih naučili smučati (po progi za začetnike, seveda). Manj pogumni so se sankali in družili na snegu.

V petek dopoldne nas je v šoli čakal zanimiv izziv. Dijaki smo se razdelili v devet skupin in v računalniških učilnicah izdelali logotip, ki bi na izviren način ponazoril naše dolgoletno prijateljstvo. Logotipu smo morali dodati še slogan v treh jezikih. Izbrali smo tri zmagovalne logotipe, ki bodo krasili naše majice na naslednji izmenjavi. Po delavnicah smo si spekli vaflje z domačo marmelado, v telovadnici pa se pomerili še v odbojki, košarki in nogometu.

Petek zvečer je bil namenjen poslovilni zabavi. Šolski bend je pripravil nepozaben koncert s pesmimi v slovenščini, angleščini in španščini.

V soboto dopoldne smo se samo še objeli, potočili nekaj solz in se poslovili ter si obljubili, da se kmalu spet srečamo v Španiji.

Maja Kodrič Crnjakovič in Tanja Dabanovič z dijakinjami in dijaki

 

 

 

 

 

 

Prijateljska mednarodna izmenjava s Španijo

Prijateljska mednarodna izmenjava s Španijo

Prijateljska mednarodna izmenjava s Španijo

 

V času epidemije smo si z dijakinjami in dijaki iz srednje šole Ros Giner Lorca samo dopisovali, v letošnjem šolskem letu pa smo končno dobili priložnost, da ponovno odpotujemo v Španijo. Španci pa nas bodo obiskali januarja. Na naši šoli bodo od 14. do 21. januarja 2023.

Letošnjo izmenjavo smo posvetili podnebnim spremembam v obeh državah in v delavnicah razmišljali o tem, kako bi obe naši šoli spremenili tako, da bi bili bolj zeleni in okolju prijazni. Našli smo kar nekaj zanimivih in uporabnih rešitev.

Spoznavali smo novo kulturo, mesto Lorca, španski šolski sistem in obiskali tudi kar nekaj ur pouka španščine, angleščine, latinščine in drugih predmetov. Špancem smo predstavili svojo državo, oni pa na zelo živahen in dinamičen način (tudi s petjem in plesom) Španijo. 26 naših dijakinj in dijakov je bilo nastanjenih pri družinah, ki so jih izredno gostoljubno sprejele in za njih več kot odlično poskrbele. Res so nas vsi presenetili s svojo ljubeznivostjo in z gostoljubnostjo!

Obiskali smo tudi mesto Granada v Andaluciji, kjer smo imeli priložnost dan preživeti v drugi najbolj obiskani španski znamenitosti, v dvorcu Alhambra iz 14. stoletja in v vrtovih, ki ga obdajajo.

En dan smo posvetili filmski umetnosti in se podali v puščavo, kjer je Mini Hollywood in kjer so posneli ogromno ameriških vesternov in drugih filmov. V živo so nam zaigrali nekaj filmskih scen in nam razkazali filmsko opremo ter filmske plakate. V bližnjem safariju smo spoznali živali, ki živijo v puščavi, in uživali v šovu, kjer so bile glavne igralke papige.

Naslednji dan je bil posvečen športu. Obiskali smo mednarodni center za odbojko na mivki, kjer trenira španska prva liga. Spoznali smo glavnega trenerja in igralca, ki sta osvojila zlato olimpijsko medaljo. Po pogovoru v španščini in angleščini smo lahko nekaj ur preživeli na njihovih peščenih igriščih in igrali odbojko.

Zadnji dan smo preživeli v šoli in priredili skupni koncert. Na odru smo peli v španščini, angleščini in slovenščini. Njihov dijak, ki je plesalec flamenka, pa nas je naučil nekaj osnovnih korakov tega plesa.

Vrnili smo se v dveh skupinah – zaradi odpovedi leta je polovica dijakov ostala v Španiji še en dan dlje … In še marsikaj zanimivega se nam je zgodilo! Poslavljanje so tudi tokrat spremljale solze v potokih, zato se že zelo veselimo januarja, ko se spet vidimo. Dva dneva bomo preživeli v šoli, obiskali Bled in Ljubljano, dva dneva pa si dijaki z vročega juga Španije želijo preživeti na snegu – na Treh Kraljih in na Rogli.

¡Nos vemos en enero!

Maja Kodrič Crnjakovič in Tanja Dabanovič, vodji izmenjave z dijakinjami in dijaki

Mladinska izmenjava na Srednji šoli Slovenska Bistrica – Erasmus+ Mladi v akciji

Mladinska izmenjava na Srednji šoli Slovenska Bistrica – Erasmus+ Mladi v akciji

 

Za nami je druga mladinska izmenjava Erasmus+ Mladi v akciji pod naslovom Overcycling restoring the environment, ki je potekala med 19. 9. in 23. 9. 2022 na Srednji šoli Slovenska Bistrica. V projektu so sodelovali: LICEUL TEHNOLOGIC DE TRANSPORTURI AUTO, Baia Sprie, Romunija (partner), (Hemijsko-prehrambena tehnološka škola, Beograd, Srbija (partner) in Srednja šola Slovenska Bistrica kot koordinatorica projekta. Osnovni primarni cilj, ki ga želimo doseči v okviru projekta, je mlade ozavestiti o recikliranju, nadcikliranju, ekološkem ravnanju s surovinami in odpadnim materialom. S tem želimo vplivati na zmanjšanje števila odpadkov in posredno delno tudi na vremenske spremembe v Evropi. Hkrati želimo mladim s pomočjo nadcikliranih izdelkov omogočiti kotičke za sproščanje v šoli in okolici šole s tako imenovanim Hygge vzdušjem.

 Lotili smo se tudi nadcikliranja. Nadcikliranje je model ravnanja z odpadki, kjer je kvaliteta materiala na koncu boljša kot v trenutku, preden bi se izdelek zavrgel. Z nadcikliranjem, namesto z odmetom materiala v odpad, se porabi mnogo manj energije. Gre torej za predelavo že uporabljenih, odpadnih snovi v nove izdelke. Materiala ne zmeljemo, zlomimo, stalimo ipd. kot pri recikliranju, temveč mu dodamo novo vrednost z dodajanjem. Pogosto so taki izdelki tudi bolj modni in uporabni. Z nadcikliranjem smo želeli zmanjšati količino odpadkov, ki sicer zavzamejo dragocen prostor na odlagališčih, poleg tega pa želimo zmanjšati tudi porabo naravnih surovin, ki jih potrebujemo za izdelavo novih izdelkov. Pri tem prihranimo vodo in energijo.

V izmenjavi smo se posvetili:

  • trajnostnemu razvoju,
  • vprašanju podnebnih sprememb,
  • vprašanju recikliranja in nadcikliranja,
  • vprašanju ekološkega ravnanja z odpadki in
  •  vprašanju krožnega gospodarstva.

 

Aktivnosti smo začeli s spoznavnimi igram, sledil je ogled šole in lokalne skupnosti.

Na spletu lahko preberemo, da vsak Slovenec na leto zavrže 12 kilogramov oblačil. To skupaj pomeni 25.000 ton. Kako lahko to spremenimo? Oblačila lahko podarimo drugim ljudem, odnesemo organizacijam, ki zbirajo rabljena oblačila, lahko pa rabljena oblačila tudi predelamo. Oblačila, ki bi jih sicer zavrgli, smo nadciklirali tako, da smo jim dodali neko novo uporabno vrednost, novi način uporabe. Na delavnicah smo se poigrali z rabljenimi oblačili in jih spremenili v malo drugačna, še vedno uporabna oblačila.

Npr. majice smo s pomočjo rezanja in vozlanja spremenili v nakupovalno torbo, kavbojke v krila ipd. Srajcam smo odrezali rokave in obrobili manšete. Slednje smo sešili v majhen žepek oz. uporaben etui za drobne predmete. 

 

Delavnica – Risanje na majice

 

Skupina mladih je svoje spretnosti uporabila tudi pri pripravi »Hygge kotička« iz palet. »Hygge« je koncept bivanja, ki združuje občutke sproščenosti, udobja, čuječnost in uživanja v majhnih radostih.

Partnerje smo popeljali na ogled gradu in jim predstavili Center domače in umetnostne obrti, kjer so lahko spoznali glino in se preizkusili v oblikovanju. Center domače in umetnostne obrti je predstavila predsednica zadruge ga. Ljubica Zgonec Zorko. Sledile so delavnice, na katerih so se mladi lahko preizkusili v oblikovanju gline.

V tednu druženja smo partnerjem predstavili dve podjetji v lokalnem okolju; to sta podjetje Komunala, d. o. o. in Impol, d. d.

Da bi mladi nadgradili znanje zgodovine, smo jih popeljali po bistriškem gradu, kjer smo jih seznanili z zgodovinskimi dejstvi. Poleg ogleda gradu nas je pot vodila v Maribor, kjer smo si ogledali zgodovinske in kulturne znamenitosti in se sprehodili do Lenta.

Mlade smo peljali tudi v Center ponovne uporabe v Slovenske Konjice. Tam jih je sprejela ddr. Marinka Vovk, ki se z okoljem ukvarja že več kot 18 let. Vedno bolj je aktivna kot strokovna svetovalka v podjetjih, v katerih je ekologija primarna dejavnost.

 

Ogled Slovenskih Konjic

 

Mladinsko izmenjavo smo zaključili s prireditvijo in modno revijo, na kateri smo želeli mladim še enkrat pokazati, kaj vse smo v tednu našega druženja počeli.

Modna revija z recikliranimi oblačili             

 

Naše druženje se je v petek zaključilo z evalvacijo, s pomočjo katere smo pri mladih želeli dobiti informacijo o vtisih in pridobljenih kompetencah priložnostnega in neformalnega učenja. Naš namen je med drugim bil tudi ta, da mladi spoznajo nove kulture, navade in življenjske stile ter da na tak način krepijo vrednote solidarnosti, demokratičnosti in prijateljstva. Verjamem, da smo vse to tudi dosegli.

Takšni, kot bi morali biti ljudje med seboj, pa naj bi bili tudi v odnosu do našega okolja in Planeta. V svojem življenju smo mi tisti, ki smo glavni »akterji«. Mi imamo možnost izbrati resnico, dobroto in ljubezen.

 

Simona Luetić, koordinatorica projekta E+ Mladi v akciji in Vesna Sever, mentorica delavnic in modne revije

Fotografije: Simona Luetić, Ivana Manojlović, Vesna Sever

Dostopnost