Naša šola nima samo posluha, ampak tudi vizijo

30. Maj 2022 | Novice

Festival Vizije je dogodek, ki se ga vsako leto znova razveselim. Letos je  istočasno potekal tudi razgiban filmski festival FilmFreš in – ne konec tedna, ampak kar teden ljubiteljske kulture.

Vizije 2022 so potekale med 20. in 22. majem 2022 v Novi Gorici, na festival pa se je uvrstilo šest najboljših gledaliških predstav in tri najboljše lutkovne predstave iz vse Slovenije. Ker jih ustvarjajo tudi študentje, ki se bodo morda s temi področji ukvarjali profesionalno, in že uveljavljena kulturna društva, je dejstvo, da so se na Vizijah predstavili tudi naši dijaki, toliko bolj navdušujoče.

Ima pa ljubiteljska kultura eno prednost pred uveljavljeno profesionalno kulturo – pridevnik ljubiteljski izhaja iz glagola ljubiti, ljubiti kulturo z vsem srcem, ustvarjati, ne da bi za to zahtevali kar koli več kot osebno zadovoljstvo.

Festivalski konec tedna se je začel v petek zvečer v Kulturnem domu Nova Gorica z nastopom skupine Mandolina, ki nas je v filmski večer popeljala na krilih filmske glasbe v preobleki, kakršne nismo vajeni – s skladbami Sirtaki iz Grka Zorbe, Ne čakaj na maj, ljubezensko iz Botra in z drugimi nepozabnimi skladbami so poželi navdušen aplavz.

Kot že večkrat poprej so v tekmovalnem programu v kategoriji lutkovnih predstav nastopili naši lutkarji – Lutkovni krožnik v sodelovanju s Koruznim zrnom (mentor Matevž Gregorič) – tokrat s predstavo Plašč po motivih Nikolaja Vasiljeviča Gogolja. Na odru so zablesteli igralci in animatorji Oskar Kleindienst (dijak Prve gimnazije Maribor), Anže Flis iz 4. a, Matej Sever iz 4. a in Jurij Tič iz 3. a, kitarist Miha Martinjak iz 4. a ter Jaka Selakovič iz 4. a, ki je poskrbel za svetlobo in zvok. Ekipa je poglobljeno naštudirala Gogoljevo novelo in jo interpretirala z ruskim naglasom, s čimer je občinstvo na več mestih spravila v smeh.

Simbolika je večna in Akakijev duh straši še danes. Tudi pri nas. Razmere so odlične, le plašči so drugačni.

Letos je bilo nekaj več lutkovnih predstav kot po navadi, izvrstnim gledališkim predstavam pa so se pridružili tudi odlični filmi, zato žirija (Gojmir Lešnjak Gojc, ki je bil tudi ambasador festivala ljubiteljske kulture, Anuša Kodelja in Rok Andres) ni imela lahkega dela.

Del festivala Vizije pa je tudi fotografski natečaj Fotovizije, v okviru katerega se je na razstavi v galeriji Tir v Kulturnem centru Mostovna predstavilo deset najboljših mladih fotografov, ki so ustvarili fotografske zgodbe na temo utrip grajenega prostora. Med njimi je bila tudi Vita Bratkovič iz 2. a (mentor Vasja Eigner), ki je navdih za svojo »fotozgodbo« našla v Samostanu Studenice.

“Želela sem zajeti podobe življenja v propadajoči arhitekturi, pri čemer mi je življenje pomenilo predvsem zelenje, ki prerašča človeško stvaritev. Ko bo zgradba propadla in ko človeka ne bo več, bo vse prekrila narava, ki vedno najde pot.”

Ustvarjalnost mladih iz vse Slovenije, ki smo ji bili po dveh letih zatišja priča, nam sporoča, da je prihodnost – ne glede na vse – svetla. Našim dijakom iskreno čestitamo in se že veselimo Vizij 2023!

Alenka Ajd Bratkovič

Ekskurzija v češko prestolnico (13.–15. maj 2022)

23. Maj 2022 | Novice

Praga – čudovito staro mesto s številnimi znamenitostmi je že od nekdaj vabilo mnoge obiskovalce. Karlov most, Hradčani in Staromestni trg si želijo videti ljudje z vseh koncev sveta. Pozdravi jih Vltava, ki je burila domišljijo skladatelja Bedricha Smetane, in jih zaziblje na svojih valovih.

Na dan odhoda smo se že ponoči polni pričakovanj in vznemirjeni zbrali pred šolo in se z avtobusom odpravili na pot. V Avstriji smo naredili kratek postanek, nato pa smo se odpeljali proti mestecu Češki Krumlov. Presenečeni nad lepoto arhitekture in prijaznostjo ljudi smo se kljub rahlemu dežju z veseljem sprehodili po starem mestnem jedru, ki je del Unescove liste kulturne dediščine. Znano je po posebnem načinu gradnje. Grad je na nas pustil poseben pečat. Ob pogledu nanj so se nam v misli prikradle besede veličasten, prelep, čudovit … Po ogledu smo se odpeljali do Čeških Budejovic. Sprehodili smo se po mestu in mestnem jedru, trg, ki se je odprl pred nami, nas je pustil brez sape. Seveda pa smo videli tudi slovito pivovarno Budvar. Sledila je pot proti Pragi, kjer smo se nastanili v hotelu, pojedli večerjo, nato pa se odpravili na kratek sprehod po enem najlepših evropskih mest.

Naslednji dan smo morali že zgodaj vstati, saj je bil pred nami dolg in zanimiv dan. Najprej smo si ogledali Plečnikovo cerkev Srca Jezusovega. Cerkev je zgrajena v značilnem Plečnikovem slogu; velika ura na modernem zvoniku nekako spominja na ročno. Polni ponosa, da je v Pragi pustil sledi slovenski arhitekt, smo se odpravili naprej in se sprehodili do soseske Žižkov, kjer smo videli manjše židovsko pokopališče. Kasneje smo se odpravili do grajskega kompleksa Hradčani. Naleteli smo na veliko gnečo, zato smo si ogledali le grad, ne pa tudi Zlate uličke. Ogledali smo si še znamenito katedralo svetega Vida, ki velja za najmogočnejšo cerkev na Češkem. Pred cerkvijo smo na trgu poslušali godbo na pihala, nato pa smo pot nadaljevali do Karlovega mostu.

Karlov most je znan zgodovinski most, zgrajen v začetku 15. stoletja pod pokroviteljstvom kralja Karla IV. Ko smo se sami sprehodili čezenj, nam je s pogledom sledilo trideset velikih kamnitih baročnih kipov. Iz Karlovega mostu smo pot nadaljevali v Staromestni trg, ki predstavlja srce stare Prage. Ogledali smo si tudi staro mestno hišo, kjer smo opazovali mimohod apostolov na astronomski uri. Le-ta je tretja najstarejša ura na svetu in še vedno deluje. Zanimivo je, da še vedno točno kaže položaj Lune in Sonca ter različne astronomske podatke. Ustavili smo se še pred Karlovo univerzo, ki je najstarejša v srednji Evropi. Sprehodili smo se do Vaclavskega trga, nato pa se vrnili v hotel, kjer smo pojedli večerjo in se družili.

Zadnji dan smo si še iz ladjice, ki nas je popeljala po Vltavi, ogledali Prago in se od nje poslovili. Odpravili smo se proti mestecu Hluboka, kjer smo si za slovo od glavnega mesta Češke ogledali še graščino iz 13. stoletja. Po ogledu smo se z avtobusom vsi utrujeni odpeljali proti Sloveniji.

Na poti proti domu sem v mislih še enkrat podoživela vse dogodke treh čudovitih dni in si obljubila, da se bom v prihodnosti še kdaj vrnila na »knedličke« in »gulaš« ter da bom nekoč poiskala gostišče, kjer je Švejk »razdiral« svoje šale.

Iva Plavec, 1. b

Vtisi iz Benetk

19. Maj 2022 | Novice

Na sončno sobotno jutro, 23. aprila, smo se dijakinje in dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica odpravili na izbirno ekskurzijo v Benetke. Pred šolskim dvoriščem nas je v zgodnjih urah pričakal avtobus in polni pričakovanj smo kmalu zapustili domač kraj. Po dolgih, a zanimivih petih urah vožnje smo končno prispeli v Benetke.

Tam smo se najprej sprehodili po tem znamenitem mestu, si ogledali obljuden Markov trg in se naužili lepot beneške arhitekture. Nato smo se peš odpravili do največjega mosta v Benetkah. Razgled je bil res fantastičen. Sledilo je nekaj ur samostojnega pohoda po plavajočem mestu. Vsak se je odpravil raziskovat svoj kotiček, nekateri pa so odšli na festival Biennale. Tudi tam je bilo krasno.

Po tako dolgem dnevu smo bili že zelo lačni, zato smo kar se da hitro poiskali restavracijo z okusno, a ne predrago hrano. Italijanska kulinarika je zares na mestu, pravo razvajanje za brbončice. S polnimi želodci smo tako prehodili še preostanek mesta in si ga za vedno vtisnili v spomin.

Ob šesti uri popoldan smo se zbrali pred ladjico, ki nas je zapeljala nazaj na kopno. Začelo je rahlo deževati, a kljub padavinam smo se na poti nazaj zelo zabavali. Domov smo se vrnili v poznih večernih urah.  Bil je dan, ki ga ne bomo nikoli pozabili.

Larisa Mesarič in Lori Zafošnik, 1. b