Teden knjige

24. Apr 2018 | Blog knjiznica, Novice

Pogled v šolsko knjižnico

Bertolt Brecht je nekoč dejal, da za knjigo ni najhujše, če je zažgana, ampak da ostane neprebrana. Če bi Brecht delal v knjižnici, bi najbrž dodal še, da je enako hudo, če si je ne izposodiš.

Od leta 2005 smo vključeni v sistem COBISS in od takrat je v naši šolski knjižnici Sofoklejeva Antigona “bestseller”, saj je bila izposojena 619-krat. S tem nočem reči, da je to veliko, saj govorimo o obdobju 13 let, na šoli pa imamo vsako leto okrog 100 dijakov prvih letnikov.

Antigona je pač zvezda, ker je obvezna za dijake, ki komaj dobro stopijo v srednjo šolo. Sledi cel kup obveznega čtiva in šele na 48. mestu najdemo prvo neobvezno kakovostno leposlovno delo, To noč sem jo videl Draga Jančarja. Izposojena je bila 74-krat.

O pomenu in pozitivnem vplivu branja na razvoj mladostnika sem že pisala, zato je to stanje stvari dokaz, da moramo za bralno kulturo — zlasti v času, ko mora knjiga tekmovati za pozornost s toliko tehničnimi igračkami in družbenimi mediji — še bolj zavzeto skrbeti.

Janja Rakuš

Če že govorimo o “rekordih”, je prav, da pogledamo še na drugo stran. Torej na najmanj izposojane knjige. Izpostavljam dve. Prva je Električna zadrga naše sokrajanke, sicer mednarodno uveljavljene konceptualne umetnice, gledališke režiserke, vizualne ustvarjalke, filmarke in pisateljice Janje Rakuš.

V vsem tem času je ni še nihče gostil pri sebi doma. Že dejstvo, da izhaja iz našega okolja, bi nas moralo spodbuditi, da jo podpremo. Najmanj, kar lahko storimo, je, da si izposodimo njeno knjigo, jo preberemo in o njej povemo svojim prijateljem. Ne stane nič.

Je pa rekel Brecht tudi: “Knjiga je orožje, vzemi jo v roke.”

Ta misel se mi je utrnila, ko sem v roke vzela drugo knjigo, ki je še nihče ni odnesel domov — bila pa je dvakrat izposojena za eno šolsko uro. Njen naslov je Seks za telebane. Takrat je morala najbrž biti uporabljena kot orožje ali pa je preprosto šla skozi veliko rok »telebanov«.  Nihče si je namreč ni izposodil za domov, čeprav je najbolj uničena knjiga v knjižnici.

Telebani ali ne, knjige nas naučijo različne stvari in ko jih vrnete knjižničarki, boste bogatejši, kot pa takrat, ko ste si jo izposodili.

Kdor ne bere, živi samo eno, kdor bere, pa tisoč življenj. Poskusite vzeti v roke tudi kako knjigo, ki je ni na seznamu obveznega branja. Začnite na strani najmanj izposojenih in zna se zgoditi, da vas čaka fantastično potovanje in edina nevarnost je, da si boste morda želeli še.

Alenka Ajd Bratkovič

Za kulturo gre!

6. Feb 2018 | Blog knjiznica, Novice

Ob dnevu kulture se človek mora za trenutek ustaviti in premisliti. Koliko kulture nam pravzaprav sredi potrošniške mrzlice, ki nas žene od izdelka do izdelka, od ene blagovne znamke k drugi, sploh še ostane?

Koliko kulturnih dni, ki nam vsake toliko postrežejo tudi z brezplačno porcijo kulture, preživimo v galeriji, gledališču, knjigarni, … Ne, veliko zabavneje se je drenjati v trgovskih središčih, kjer se kultura začne in konča pri tem, da pred blagajno spustimo predse nekoga, ki ima samo en izdelek, da morda pridržimo vrata v dvigalo nekomu, ki je počasnejši od nas in pozdravimo znanca, ki smo ga slučajno opazili, ko smo dvignili oči z zaslona pametnega telefona.

Ampak kultura je toliko več kot to! Kultura je bistvo naroda. Kultura je jezik, za katerega smo načrtno začeli skrbeti leta 1550 s prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Kultura je brezčasna poteza s čopičem katerega od naših slikarjev. Kultura je kos melodije, ki ostane v ušesu. Kultura je stisnjena pest igralca, ki doživeto interpretira besede upornega dramatika. Kultura je ritem in rima pesnika, ki nam je pustil himno in dva dneva, na katera nas vsaj od zunaj spomnijo na obisk posvečenih ustanov. Kultura je kader v filmu, ki smo ga gledali z odprtimi usti kot otroci. Kultura je zamrznjen trenutek z nekom, ki ga že dolgo več ni.

In kultura, dragi moji, je obisk knjižnice v šoli, pa čeprav samo za to, da dočakate naslednjo šolsko uro. Da, tih pogovor, s katerim ne motiš drugih, je kultura. Da ne govorim o praznih plastenkah in plastičnih skodelicah za kavo, o papirju, v katerem je bil zavit vaš sendvič — kultura je, da jih odložiš tja, kamor spadajo.

Zato se splača spodbujati kulturo v mladem človeku: kultura se začne s “kul”! In tisti, ki boste kul, ki boste svojim rojakom pustili delček tistega, kar smo našteli zgoraj, boste za vselej zapisani v narodovem spominu, pa čeprav v spominu zgolj enega pripadnika naroda, ki ste mu kdaj polepšali trenutek. Ustvarjajte in spremljajte ustvarjanje drugih. Pletite mreže iz kulturnih vezi namesto virtualnih, družite se v resničnem življenju in vlagajte energijo v otipljive dosežke. Stopite skupaj, samo skupaj ste močni. Samo skupaj ste lahko kul in druge okužite s kulturo. Samo skupaj lahko spremenite svet na bolje.

Kje boste začeli? Kje boste kul?

Alenka Ajd Bratkovič