SIVA POT
Siva pot vodi me,
kamor hoče srce.
Na Gorenjsko, kjer gore so,
vodi me siva pot.
Skoraj raj si ti, Gorenjska,
sive gore in zelene reke.
Tu življenje skriva svoj zaklad,
stara si kot sonce, mlajša kot pomlad.
Siva pot vodi me,
kamor hoče srce.
Na Gorenjsko, kjer gore so,
vodi me siva pot.
Le spomini še živijo,
zemlja stara, trda, neizprosna.
Rdeča roža v tvojih je laseh,
nežna mesečina, solze v očeh.
Siva pot vodi me,
kamor hoče srce.
Na Gorenjsko, kjer gore so,
vodi me siva pot.
Ko vstaja jutro, slišim klice iz daljave,
radio spominja me na dom tam nekje.
In ko se vozim po betonskih magistralah,
mislim nate le, nate le.
Siva pot vodi me,
kamor hoče srce.
Na Gorenjsko, kjer gore so,
vodi me siva pot.
SLOVENSKEGA NARODA SIN
Na planini je živel,
rad je stare pesmi pel,
se življenja veselil,
mnogo vinca je popil.
Ko je prvič šel v svet,
si pripel rdeč je cvet,
ki ga z žuljavo roko,
mati dala je v slovo.
Oče zgubljal ni besed,
bil je vajen tujce klet,
fantu dal je v spomin,
zeleneči rožmarin in dejal:
“Koder hodil boš z njim, vedi da si,
le slovenskega naroda sin!”
Sam utiral si je pot,
videl mnogo je zarot,
težko se premagoval,
ker ubijati ni znal.
Večkrat jokal je naglas,
čakal je vrnitve čas,
nič več ni le zmagoval
in zato si je lagal iz dneva v dan:
“Ni mi mar bolečin, z njimi živim,
kot slovenskega naroda sin! »2X
DAN LJUBEZNI
Pusti tisoč dni in tisoč noči, ki jih več ni,
če sploh ne veš, da so kdaj bili.
Vzemi le en dan, ki skril si ga tja na srčno stran,
pozabil ga nikoli več ne boš.
To je bil tvoj dan ljubezni,
najlepši dan, ki ne mine nikdar.
Svet živi za dan ljubezni,
dan, ki da ti vse in vse ti vzame.
Tega nikdar ne veš …
Kdaj prišel bo zate spet ta dan,
naj te upanje ne zapusti.
Le zaspi, ko jutro te zbudi,
to bo ljubezni dan.
To je bil tvoj dan ljubezni, …
Kdaj prišel bo zate spet ta dan, …
