13. Okt 2020 | knjiznica, Novice
V oktobru, Nacionalnem mesecu skupnega branja, smo v okviru projekta Povabimo besedo (omogoča ga Društvo slovenskih pisateljev) na naš vsakoletni literarni dogodek povabili vsestranskega in večkrat nagrajenega literarnega ustvarjalca, kritika, urednika, esejista in pisatelja Mitjo Čandra.
V svojem pronicljivem, iskrenem in duhovitem slogu je spregovoril o pomenu branja, poudaril, da bi moral vsak dijak veliko brati, predvsem klasike, kakor je tudi sam — kljub izjemno slabem vidu — kot srednješolec ogromno prebral. Odlično se je odrezal še na enem področju, šahu, ki mu je ponudil predvsem polje svobode, na katerem se je lahko enakovredno kosal z vsemi.
V preživetje knjige, ki so ji že velikokrat obetali konec, pravi, da verjame. Elektronska knjiga klasične ne bo izpodrinila, zanj in za druge, ki imajo težave z vidom, pa ponuja veliko prednosti, na primer poljubno povečati pisavo.
S slepoto, individualno in kolektivno pa se ukvarja njegov roman Slepec, iz katerega smo slišali nekaj odlomkov.
Čander je najmočnejši v pisanju esejev, napisal pa je tudi scenarije za enajst dokumentarnih filmov, pri šestih gledaliških predstavah je bil dramaturg pri dveh pa kot soavtor dramatizacije. Film in gledališče sta zanj velik izziv, ker predstavljata vizualen medij.
Dijakom, ki so pred odločitvijo za študij, je poudaril, naj izberejo področje, do katerega čutijo zanimanje in strast (v njegovem primeru primerjalna književnost), ker nikoli ne veš, kaj te čaka v prihodnosti, zaključil pa je z mislijo, da ti študij ne da zgolj znanja, ampak tudi sorodne duše.
Zanimivi pogovor je vodila Nika Leva (4. a), odlomke iz Čandrovih del pa sta brala Hana Brumec in Aljaž Ozimič. Za zvočno podobo dogodka je seveda poskrbel naš šolski bend.
Alenka Ajd Bratkovič
22. Apr 2020 | Blog knjiznica, Novice
23. aprila že od leta 1995 v sako leto praznujemo Svetovni dan knjige in avtorskih pravic, čeprav bi si tako pomembna stvar zaslužila svetovno celo leto. UNESCO je vsakoletni dogodek organiziral v želji po promociji branja, založništva in avtorskih pravic.
Prav na ta dan je namreč leta 1616 umrl prvi romanopisec Miguel de Cervantes in ideja o svetovnem dnevu knjige kot počastitvi tega znamenitega avtorja se je porodila Vicentu Clavelu Andrésu, španskemu piscu in prevajalcu. Zanimivost: na isti dan je umrl tudi znameniti angleški dramatik William Shakespeare.
Ponoči pa imamo Svetovno noč knjige, tako da veste, kaj lahko počnete ponoči.
V Srednji šoli Slovenska Bistrica je to tudi čas, ko vsako leto na pogovoru v živo gostimo pomembnega slovenskega pisatelja in doslej smo se družili z Andrejem Blatnikom, Goranom Vojnovičem, Dragom Jančarjem, Ferijem Lainščkom, … Letos smo povabili slovenskega mojstra kriminalke, Mariborčana Avgusta Demšarja, ki pa se nam iz vsem znanih razlogov ni mogel pridružiti.
Avgust Demšar
Avgust Demšar piše “whodunit” oziroma “kdo je kriv” kriminalke, pri katerih je najpomembneje, da začneš pripoved s truplom, potem pa glavni lik — v Demšarjevem primeru inšpektor Martin Vrenko — išče storilca, vmes pa nam v pomoč seveda nastavlja ključe, tudi bralci iščemo krivca. Pri svojem pisanju karseda dosledno upošteva pravila pisanja detektivskega romana, ki jih je nastavil Van Dine, vendar v svojem delu analizira aktualno politično in družbeno resničnost.
Demšar je izjemno plodovit pisec: Olje na balkonu (2007), Retrospektiva (2008), Tanek led (2009), Evropa (2010), Hotel Abbazia (2011), Obsedenosti v času krize (2012), Miloš (2013), Pohorska transverzala (2016), Otok (2018), Cerkev (2020). Za svoje romane prejel tudi štiri nominacije za “resne” literarne nagrade, in sicer za Delov Kresnik, s katerim vsako leto nagradijo najboljši roman preteklega leta.
Njegovi prvi trije romani bodo oživeli tudi kot televizijska serija o primerih inšpektorja Vrenka. Ker je trenutno najboljši čas za branje, vas vabim, da poiščete katerega od njegovih romanov na Biblosu ali v naši šolski knjižnici, kjer se lahko dogovorimo tudi za izposojo po pošti.
Prijetno branje vam želim,
Alenka Ajd Bratkovič
23. Okt 2019 | knjiznica, Novice
18. oktobra smo v knjižnici Srednje šole Slovenska Bistrica priredili literarno čajanko v mesecu skupnega branja. Naša gosta sta bila Renato Bratkovič, pisec in organizator Mednarodnega krimi in noir festivala Alibi, ter naš ravnokar bivši dijak Martin Čuden, ki je pred kratkim izdal svoj prvi roman z naslovom Zlati kovanec.
Renato Bratkovič je predstavil svojo bogato ustvarjalno dejavnost na področju literature, filma, oblikovanja in oglaševanja. Prebral nam je svojo zgodbo s festivala Alibi z naslovom Petdeset odtenkov smrti, ogledali pa smo si tudi njegov film Minus 1. Spregovoril je o pomembnosti branja, ki je podlaga za kasnejše pisanje. Predstavil nam je tudi žanrsko literaturo, še posebej krimi in noir ter opisal svoje izkušnje z organizacijo festivala Alibi. Mladi bralci in ustvarjalci pa so od njega dobili veliko spodbude za svoje delo.
Martin Čuden je predstavil svoj fantastični roman o Diredonskih bojevnikih in o iskanju druge polovice zlatega kovanca. Ta popelje nenavadno druščino v povsem nov svet. Gostom večera je pripovedoval o svojih izkušnjah z nastajanjem knjižnega prvenca. Svet računalniških igric je nadgradil z oblikovanjem fantastičnih literarnih oseb in zgodbo postavil v fiktivni svet herojev, ki imajo tudi povsem človeške lastnosti in so jim dragocene splošne človeške vrednote. Prebral nam je odlomek iz romana ter obljubil njegovo nadaljevanje.
Vesela sem, da me je Martin izbral za svojo mentorico pri pisanju in da je roman po nekaj letih izšel pri založbi Smart team, kjer ga je mogoče tudi naročiti.
Dogodek so z glasbo popestrili naši dijaki Tisa Stegne, Neven Otorepec in Ema Bera pod mentorstvom Ane Sandrin. Za dobro počutje v šolski knjižnici sta poskrbeli tudi knjižničarka Alenka Ajd Bratkovič in informatorka Tatjana Trglec.
Druženje ob čaju in kavi smo zaključili v prijetnem ustvarjalno-prijateljskem vzdušju in si zaželeli še več tovrstnih dogodkov s pisci iz lokalnega okolja.
Vesna Sever, prof.
23. Apr 2019 | Blog knjiznica, Novice
(20 let knjižnice Srednje šole Slovenska Bistrica)
Branje je temelj učenja, razmišljanja in izražanja idej. Knjiga je v zadnjih desetih letih spreminjala svojo podobo in distribucijske kanale. S samo enim klikom na zaslonu si jo lahko pretočimo na pametno napravo in že lahko beremo. Knjige so vmes dobile obliko interaktivnih aplikacij, kjer lahko dostopamo do dodatne vsebine, se sprehajamo po poglavjih, si ogledamo vključeni video ali fotografije, celo poslušamo lahko avtorja, ki nam bere, medtem ko se besedilo počasi usklajeno z zvočno podobo pomika navzgor.
A vseeno ti revolucionarni premiki na srečo (še) niso ubili tiskane knjige. Počasi jo ubija upad bralnih navad. Smo v času, ko se marsikdo celo pohvali, da ne bere, ker je to brez zveze, izguba časa, ker ni kul in tako naprej.
Branje tiskane knjige omogoča veliko bolj zbrano bralno izkušnjo kot brskanje za informacijami po spletu, kjer človek zgolj površinsko preletava slike in kratke opise, koristne in uporabne informacije pa počasi in vztrajno prekrivajo lažne novice, vabila k revolucionarno hitremu zaslužku in instant lepotnim rešitvam, zrežiranim slikam osebnih doživetij, mačjim videom in obloženim krožnikom …
S tiskano knjigo poskrbimo, da se pamet iz naših glav ne preseli v pametne naprave. Papir ne sproža neželenih dražjajev, besede so na svojem mestu in v pravilnem vrstnem redu, v povezavi s taktilno izkušnjo in vonjem knjige dobimo “multimedijsko” izkušnjo brez primere. Se še spomnite, kako diši sveže natisnjena knjiga? Pa tista rahlo porumenela, ki jo najdeš v bukvarni ali na podstrešju pri stari mami?
Knjiga ti bogati besedni zaklad, s katerim lahko izražaš svoje misli, razumeš ideje drugih v širšem kontekstu, se naučiš sporočilo najprej razvozlati, šele potem odreagirati nanj — eno od neželenih smeti predstavljajo polpismeni populistični komentarji pod objavami na družbenih omrežjih. Si res želimo beketati, namesto da bi izražali artikulirane misli, podkrepljene z znanjem?
V dvajsetih letih smo našim dijakom priskrbeli več kot 12000 knjižnih enot. Da bi vam ponudili vpogled v razmišljanje avtorjev in podlage nastanka aktualnih književnih izdelkov, vsako leto v goste povabimo kakega zanimivega pisca. Letos nas je obiskal Tadej Golob, obrtniški mojster pisane besede, ki je po nekaj različnih literarnih izletih svoje poslanstvo našel v biografiji in kriminalki, nekoč zapostavljenemu žanru, danes pa obliki družbene književnosti.
Mi obljubimo, da se bomo trudili tudi naslednjih dvajset let, vi pa nam obljubite, da boste obiskali knjižnico, kjer knjige vsak dan nestrpno čakajo, da pridete ponje in jih posvojite za dva tedna. Za to vam bodo dale več, kot si mislite.
Alenka Ajd Bratkovič
Fotografije: Nino Verdnik
19. Okt 2018 | Blog knjiznica, Novice
Še včeraj v knjižnici Srednje šole Slovenska Bistrica, danes (12. 10. 2018) na največjem svetovnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Za knjižničarko in veliko ljubiteljico knjig je kratek izlet na knjižni sejem izvrstno doživetje. Ne gre za klasični sejem, kjer se sprehajaš od stojnice do stojnice in izbiraš knjige, ampak za povsem specializirani dogodek, na katerem se vse vrti okoli založništva in knjigotrštva. Pisatelji, literarni agenti in založniki na sejmu predvsem sklepajo posle. Tukaj se prve tri dni dogovarjajo o izdajah prevodov, prenosih avtorskih pravic in založniških pogodbah, konec tedna pa je sejem odprt tudi za splošno javnost.
Sprehod po sejemskem poslopju je precej utrudljiv, a ponudba razstavljavcev je taka, da pritegne. Prvi korak je bil sprehod po mednarodni založniški ponudbi v dvorani 5.0, kjer je med drugim stala tudi slovenska stojnica, na kateri so se predstavile založbe Goga, Miš, Pivec, Sanje, Sodobnost International, Mladinska knjiga in Beletrina. Slovenija bo častna gostja leta 2022. Letos je bila častna gostja sejma Gruzija.
Sledil je obisk grške stojnice, kjer je v okviru promocije antologije BalkaNoir, ki je izšla junija letos v grščini pri založbi Kastaniotis Editions, Grški kulturni sklad organiziral okroglo mizo o balkanskem noirju.
Sodelovali so Vassilis Danellis in Yannis Ragos, grška pisca in urednika antologije, romunski pisec in založnik Bogdan Hrib (založba Editura Tritonic), hrvaški pisec in založnik Ivan Sršen (založba Sandorf) in Renato Bratkovič, pisec in organizator Alibija, mednarodnega noir književnega festivala. Skupaj so ugotovili, da je balkanski noir novi trend in da se lahko povsem enakopravno kosa z nordijskim in ameriškim ― še več, balkanski pisci radi eksperimentirajo in za razliko od omenjenih prebijajo meje obrazcev žanra.
Po eno nadstropje je bilo namenjeno založnikom knjig s področja umetnosti in dizajna ter snovalcem učbenikov, ki pokrivajo naravoslovje, družboslovje, jezikoslovje, medicino … Ugotavljam, da na tem področju marsikatero državo po zahtevnosti in nivoju znanja prekašamo. Presenetili so me predvsem azijski razstavljavci.
Med stojnicami je svojo imela tudi Organizacija združenih narodov. Ste vedeli, da splošna deklaracija o človekovih pravicah praznuje sedemdeset let?
V paviljonu, ki po obliki spominja na školjko, do njega pa se sprehodiš po rdeči preprogi, se je nahajala predstavitev prevodnega leposlovja (seveda v nemščino) nedavno preminule Ursule K. Le Guin, ki je ustvarjala v znanstvenofantastičnem žanru.
Pozornost je pritegnilo tudi področje otroške književnosti in fantazijskega leposlovja, kjer so konec tedna priredili tudi tako imenovano “cosplay” oziroma dogodek, na katerem se obiskovalci preoblečejo v like svojih priljubljenih literarnih del.
Čeprav ― kot rečeno ― na sejmu ne moreš kupiti knjig, je dogodek vredno doživeti. Po vseh Frankfurtih po Frankfurtu v Ljubljani se je prijetno izgubiti med naslovi, ki se bodo šele znašli na naših policah v prihodnjem letu ali dveh. Morda se katera od novosti takrat znajde tudi v naši knjižnici, o čemer vas, dragi dijaki, seveda z veseljem obvestim!
Alenka Ajd Bratkovič
24. Apr 2018 | Blog knjiznica, Novice
Pogled v šolsko knjižnico
Bertolt Brecht je nekoč dejal, da za knjigo ni najhujše, če je zažgana, ampak da ostane neprebrana. Če bi Brecht delal v knjižnici, bi najbrž dodal še, da je enako hudo, če si je ne izposodiš.
Od leta 2005 smo vključeni v sistem COBISS in od takrat je v naši šolski knjižnici Sofoklejeva Antigona “bestseller”, saj je bila izposojena 619-krat. S tem nočem reči, da je to veliko, saj govorimo o obdobju 13 let, na šoli pa imamo vsako leto okrog 100 dijakov prvih letnikov.
Antigona je pač zvezda, ker je obvezna za dijake, ki komaj dobro stopijo v srednjo šolo. Sledi cel kup obveznega čtiva in šele na 48. mestu najdemo prvo neobvezno kakovostno leposlovno delo, To noč sem jo videl Draga Jančarja. Izposojena je bila 74-krat.
O pomenu in pozitivnem vplivu branja na razvoj mladostnika sem že pisala, zato je to stanje stvari dokaz, da moramo za bralno kulturo — zlasti v času, ko mora knjiga tekmovati za pozornost s toliko tehničnimi igračkami in družbenimi mediji — še bolj zavzeto skrbeti.
Janja Rakuš
Če že govorimo o “rekordih”, je prav, da pogledamo še na drugo stran. Torej na najmanj izposojane knjige. Izpostavljam dve. Prva je Električna zadrga naše sokrajanke, sicer mednarodno uveljavljene konceptualne umetnice, gledališke režiserke, vizualne ustvarjalke, filmarke in pisateljice Janje Rakuš.
V vsem tem času je ni še nihče gostil pri sebi doma. Že dejstvo, da izhaja iz našega okolja, bi nas moralo spodbuditi, da jo podpremo. Najmanj, kar lahko storimo, je, da si izposodimo njeno knjigo, jo preberemo in o njej povemo svojim prijateljem. Ne stane nič.
Je pa rekel Brecht tudi: “Knjiga je orožje, vzemi jo v roke.”
Ta misel se mi je utrnila, ko sem v roke vzela drugo knjigo, ki je še nihče ni odnesel domov — bila pa je dvakrat izposojena za eno šolsko uro. Njen naslov je Seks za telebane. Takrat je morala najbrž biti uporabljena kot orožje ali pa je preprosto šla skozi veliko rok »telebanov«. Nihče si je namreč ni izposodil za domov, čeprav je najbolj uničena knjiga v knjižnici.
Telebani ali ne, knjige nas naučijo različne stvari in ko jih vrnete knjižničarki, boste bogatejši, kot pa takrat, ko ste si jo izposodili.
Kdor ne bere, živi samo eno, kdor bere, pa tisoč življenj. Poskusite vzeti v roke tudi kako knjigo, ki je ni na seznamu obveznega branja. Začnite na strani najmanj izposojenih in zna se zgoditi, da vas čaka fantastično potovanje in edina nevarnost je, da si boste morda želeli še.
Alenka Ajd Bratkovič
