Select Page

Erasmus + v preteklosti

 erasmus+logo

Bogata in nepozabna izkušnja mobilnosti na mednarodnem projektu

Trije tedni v milijonskem mestu, 800 km stran od doma. Na začetku malo strašna misel, a odlična priložnost, ki je ne smemo izpustiti. Takšnega mnenja smo bili dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica, ki smo se v okviru projekta Erasmus + odločili za opravljanje praktičnega usposabljanja v tujini.

Nemcija 2016-2

V nedeljo, 11. 9., se nas je tako sedem dijakov iz 3. č in tri dijakinje iz 2. č odpravilo proti Nemčiji. Po osmih urah vožnje smo prispeli v Schkeuditz pri Leipzigu. Nastanili smo se v sobah prenovljenega podeželskega poslopja Vitalis. Življenje, ki je sledilo, je bilo zelo razgibano in polno izzivov.

V prvih dneh smo si naprej ogledali mesto Leipzig in spoznali njegovo zgodovino ter kulturo. Srečali smo se z, za nas novim, javnim prevozom – S Bahn (cestne železnice), ki smo ga uporabljali ob avtobusih, tramvajih in vlakih uporabljali največ.

Prvi teden smo obiskovali predavanja o Start-up podjetjih, ki so potekala v angleščini. Naučili smo se, kaj vse potrebujemo za ustanovitev podjetja in kako ga ustanovimo. Seveda domačim nalogam nismo ušli – novo znanje smo utrdili s primeri, ob katerih smo razvijali svoje ideje o podjetjih.

Naslednjo soboto in nedeljo smo preživeli v glavnem mestu Nemčije, Berlinu. Po velikih zapletih z javnim prevozom smo po dodatnih štirih urah le prišli na cilj. Berlin nas je navdušil s svojo bogato zgodovino. V spomin se nam je zagotovo najbolj vtisnil simbol razdeljene Nemčije, berlinski zid s prehodom Checkpoint Charlie. Vodič nas je vodil še do nemškega parlamenta, reke Spree, Brandenburških vrat, nemškega pločnika slavnih ter mnogih drugih znamenitosti.

V drugem tednu smo se izkusili na pravih delovnih mestih. Dijaki smo opravljali delo v Schkeutidzu in v  Leipzigu, in sicer v diskontih Netto in v družinskem podjetju Noack. Spoznali smo tamkajšnje delo ter naloge, ki smo jiih dobili, odgovorno opravili. Največji izziv nam je bilo sporazumevanje v nemščini, saj smo vsi dijaki bolj vešči v angleščini.

Tretjo nedeljo smo se odpravili na izlet v Dresden. Bili smo prijetno presenečeni nad dobrim stanjem mesta, saj je bilo v času 2. sv. vojne zbombardirano. V Dresdnu smo občudovali krasno zgodovinsko arhitekturo mesta. Najbolj nas je pritegnila palača Zwinger s svojim čudovitim parkom.

Zadnji teden smo veliko časa preživeli pred računalniki.  Vsak dan smo se vozili v Leipzig do učilnic, kjer smo spoznali poseben program v pomoč podjetjem in se ga naučili uporabljati. Z njim je vsak ustvaril primer svojega podjetja. S tem smo uporabili znanje, ki smo ga pridobili na predavanjih v prvem tednu.

Prosti čas, ki smo ga imeli na voljo, smo izkoristili za igranje odbojke, sprehode, obiske mesta in muzejev ter seveda za nakupovanje. Zvečer smo se velikokrat odpravili v tamkajšnji bar, kjer smo se zabavali ob glasbi, igrali biljard ali pikado ter plesali. V prostem času smo se tudi spoznavali in se družili z drugimi dijaki, ki so prišli s Poljske, Portugalske ter z Madžarske. Prepričana sem, da bomo ohranili stike in prijateljstva, ki smo jih stkali.

 

Stvar, ki bi jo dijaki verjetno malo preoblikovali, je prehrana. Mislim, da bi kar vsi raje imeli kosilo kot pa večerjo. Čez dan smo sicer jedli sendviče, ki smo si jih lahko naredili pri zajtrku. Malo drugačna, a okusna, je bila tudi solata, ki je imela bolj sladek preliv. Verjetno pa smo vsi pogrešali juho. Te smo se, ko smo se vrnili domov, zagotovo zelo razveselili.

V času, ki smo ga preživeli v tujini, smo se soočili z mnogimi novimi izzivi, spoznali način življenja v milijonskem mestu ter pridobili nova znanja na področju ekonomije in v vsakdanjem življenju. Ob vsem pa smo se predvsem zabavali, zato so tudi trije tedni hitro minili. Menim, da bi to izkušnjo marsikdo izmed nas zagotovo še ponovil, saj je bila bogata in seveda nepozabna.

Sergeja Juhart, 3.č

Leonardo da Vinci

Program Leonardo da Vinci – poklicno izobraževanje in usposabljanje 

Program Leonardo da Vinci odgovarja na učne potrebe posameznikov in delodajalcev ter bogati ponudbo poklicnega izobraževanja in usposabljanja, podpira povezovanje socialnih partnerjev in razvoj konkurenčnosti z vlaganjem v znanje delovne sile in izvedbo evropskih politik. Vse aktivnosti programa so mednarodne narave.

Cilj programa je podpirati pridobivanje in uporabo znanja, spretnosti in kvalifikacij za opravljanje poklica, povečati število in kakovost mednarodnih usposabljanj in povečati zaposljivost posameznikov in njihovo vključenost na evropski trg dela. Program podpira

izobraževalne organizacije, podjetja pri mednarodnem sodelovanju, izboljšavah kakovosti, uvajanju inovacij in povečanje privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Na prakso ponovno v Nemčijo (2012/13)
 
V okviru projekta Leonardo da Vinci je tudi letos osem dijakov (tokrat 3. č in 3. d) Srednje šole Slovenska Bistrica v mesecu septembru odpotovalo na tritedensko praktično usposabljanje v Nemčijo. Celoten projekt je financiran s pomočjo Evropske unije ter tako nudi priložnost za usvajanje praktičnega znanja v tujini, hkrati pa omogoča udeležencem razvoj jezikovnih, socialnih in kulturnih zmožnosti.

Program dela je bil sestavljen iz treh delov. Prvi teden so se dijaki udeležili jezikovnega tečaja, v katerem sta izstopali angleščina in nemščina, in sicer kot jezika stroke. Druga dva tedna je vsak udeleženec opravljal prakso v svojem podjetju, med vikendi pa so se zvrstili obiski mest, kot so Leipzig, Dresden in Berlin.

Pika Smogavec, prof.
Več o občutkih dijakov in dijakinj si lahko preberete tukaj.

 

             
 
 
             
 
 
              
 
 
Dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica na praksi v Nemčiji 2011
 
Mednarodno sodelovanje je ključ do globalizacije in medsebojne povezanosti. Naša šola se lahko pohvali s številnimi izmenjavami dijakov v tujini, kar le-tem omogoča širjenje obzorij, spoznavanje drugih kultur in navad, sporazumevanje in učenje tujega jezika. Letos pa smo, z uspešno odobreno prijavo v okviru projekta Leonardo da Vinci, šestim dijakom tudi omogočili opravljanje obvezne delovne prakse v tujini. Dijaki tretjega letnika programa ekonomski tehnik so v času od 11. 9. do 1. 10. 2011 opravljali prakso v Nemčiji, in sicer v krajih Leipzig in Schkeuditz.
Prvi teden so se udeležili jezikovnega tečaja jezika stroke, za kar so pridobili Certifikat Europass − jezikovni potni list. Naslednja dva tedna so opravljali prakso v različnih podjetjih, kot so banke, zavarovalne agencije, potovalne agencije in spletne trgovine. Tako so dobili priložnost spoznati delo na različnih področjih od poslovanja do komuniciranja ter nadgradili znanje računalniških programov. Ob vikendih pa je potekal kulturni program, ki je obsegal oglede kulturnih znamenitosti v mestih Leipzig, Berlin in Dresden, prosto potepanje po ulicah pa je dijakom približalo utrip življenja v velemestu.
Ta način izobraževanja med drugim omogoča tudi druženje z vrstniki drugih držav, izmenjavo mnenj, izkušenj in idealno priložnost sporazumevanja v tujem jeziku in tkanje, za nekatere mogoče tudi trajnih, prijateljskih vezi.
Cilji mednarodnega projekta so: ustvariti priložnosti za mobilnost znotraj Evropske unije, povečati interes mladih za poklice ter zagotoviti kvaliteto in učinkovitost strokovnega in poklicnega izobraževanja. Najpomebnejše pa je, da so dijaki tri tedne razvijali socialne, interkulturalne, jezikovne in poklicne zmožnosti. Da jim je bilo lepo, pa se lahko prepričate kar sami, in sicer iz njihovih zapisanih izjav v nadaljevanju.
                                                                                              Pika Smogavec, prof.
Končno nedelja in čas za odhod v Nemčijo. V Nemčiji smo imeli dvotedensko prakso, še prej pa jezikovno pripravo, pri kateri nas je spremljala prof. Smogavec, organizatorka tega projekta. Prakso smo imeli vsak v svojem podjetju. Delo je bilo zanimivo in ne prezahtevno. Spoznali smo tudi nove osebe, s katerimi smo se spoprijateljili, tako da nam ni bilo lahko, ko je prišel čas odhoda. Nemčija je za vse ena nepozabna izkušnja in bi jo takoj z veseljem ponovili.
                                                                                              Katja Štefane, 3. č
Delovno prakso sem obiskovala pri zavarovalnem agentu v Leipzigu. Tam sem nadgradila svoje znanje na področju pisarniških del: računalniški programi (Word, PowerPoint, Excel), delo z uradnimi dokumenti. Najbolj všeč mi je bilo delo z računalnikom. Prav tako tudi delo in bivanje v Nemčiji, ampak na žalost je trajalo le tri tedne. Bila je nepozabna izkušnja, s katero sem pridobila veliko novih prijateljev.
                                                                                                 Urška Kovše, 3. č
Na praksi v Nemčiji sem se naučila veliko novega. Moj šef je zelo prijazen in vsako stvar, ki je nisem razumela, mi je razložil dvakrat. Na delo sem hodila peš, vsako jutro pol ure in zadnjih pet minut s tramvajem. V Nemčiji sem zelo uživala, in če bi imela možnost, bi se takoj vrnila. Spoznala sem veliko novih prijateljev, ki jih ne bom nikoli pozabila.
                                                                                                  Eva Braučič, 3. d
V Nemčiji smo bili tri tedne in v tem času smo opravili jezikovno pripravo in prakso. Super je bilo tudi na delu, kjer sem opravljala različne naloge. Z delom nisem imela težav, moji sodelavci so bili zelo prijazni. Čeprav smo delali, smo našli prosti čas tudi za zabavo. Spoznala sem veliko novih oseb, s katerimi vzdržujem stike. Nemčija je minila prehitro, saj smo se zabavali, spoznavali in nikoli je ne bom pozabila. Če bi imela možnost, bi vse skupaj takoj ponovila.
                                                                                                   Jasmina Bučar, 3. d
V Nemčiji je bilo super. Delal sem v banki Sparkasse, kjer sem pomagal urejati dokumente. V kraju, kjer smo prebivali, sem spoznal tudi veliko novih prijateljev, s katerimi smo se odlično razumeli. To je bila nepozabna izkušnja, ki bi jo z veseljem ponovil.
                                                                                                   Žiga Zafoštnik, 3. d 

Dostopnost