27. Maj 2024 | Blog knjiznica, Novice
V četrtek, 23. 5. 2024, je potekal zaključek literarnega natečaja z naslovom “Ko izgubiš vse”, ki ga je razpisala Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Natečaj je bil namenjen še neuveljavljenim piscem, starim najmanj 17 let. Vključeval je tri kategorije: izvirno kratko zgodbo, pesem in zgodbo za otroke.
Strokovna komisija, v kateri sem sodelovala, je pri izboru upoštevala kreativnost, slog, jezik, vsebino, inovativnost, sporočilnost in splošni vtis. Zmagovalci so prejeli knjižne nagrade in darilne bone, avtor najboljšega besedila pa bralnik. Vsi sodelujoči so prejeli simbolična darila, vsa besedila pa so bila objavljena v publikaciji ob koncu natečaja.
Iz Srednje šole Slovenska Bistrica sta sodelovala dva dijaka. To sta Sergeja Vogrinec iz 4. b s pesmijo Ko izgubiš vse in Blaž Brumec iz 3. č s kratko zgodbo za odrasle z naslovom Zakaj?
Naslovnico zbornika krasi fotografija dijakinje Ive Plavec, 3. b, njene fotografije pa lahko najdete tudi med poglavji zbornika.
Sodelujočim dijakom čestitam!
Zbornik besedil je že na voljo v šolski knjižnici.
Prijetno branje vam želim.
Alenka Ajd Bratkovič
6. Maj 2024 | Novice, Pisatelji
V okviru Svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic smo na šoli gostili Jerneja Dirnbeka, priznanega glasbenika, pesnika, pevca, scenarista, pisatelja in enega od ustanovnih članov legendarne rock skupine Mi2. Dogodek je potekal dan po svetovnem dnevu knjige, kar je bilo še posebej simbolično, saj je Dirnbek znan po svojem literarnem ustvarjanju.
Dirnbek je z dijaki delil zgodbe iz svoje mladosti, ki so bile polne glasbenih sanj in avantur. Pripovedoval je o začetkih benda Mi2, ki so segali v leto 1995, ko sta skupaj z Robertom Firerjem položila temelje za eno najbolj prepoznavnih imen na slovenski rock sceni. Njegova pripoved je bila navdih za vse mlade glasbenike in ustvarjalce, ki so se zbrali v predavalnici.
Njegova glasbena kariera je bila vedno zaznamovana z zabavnimi, a družbeno kritičnimi besedili, ki so odsevala njegov pogled na svet. Pesem Čakal sem te kot kreten, ki jo je interpretiral Urban Polenčič, medtem ko ga je Dirnbek spremljal na kitari, je bila močan primer njegove večplastne ustvarjalnosti. Besedilo pesmi je odprlo razpravo o pomenu življenja v trenutku in izpostavilo Dirnbekovo sposobnost, da s pomočjo glasbe sporoča globoka sporočila.
Vrhunec dogodka je bila izvedba pesmi Čavun, ki jo je Dirnbek zapel s svojo značilno karizmo. Razložil je, da je Čavun simbol vsakdanjega človeka, ki zaradi lastne frustracije sovraži nekatere druge ljudi. Pesem je bila še en dokaz Dirnbekovega talenta, da z glasbo pripoveduje zgodbe, ki nam postavljajo zrcala.
Jernej Dirnbek ni le glasbenik, ampak tudi avtor treh knjižnih del. Odlomke iz svojega drugega romana Tramp sta brali Erika Adam in Eva Unterlehner. Roman lahko obravnavamo kot lahkotno poletno branje in hkrati kot parodijo na družbo, v kateri živimo. Ema Samastur in Erika Adam pa sta prebrali odlomke iz romana Ledena kraljica, ki spada med črne komedije oziroma bele kriminalke in je priročen žanr za razgaljanje pojavov sodobne družbe – od gospodarskega kriminala in stanovanjske problematike, ki ju država že trideset let ne zna rešiti, do neskončne delitve na črne in rdeče, naše in vaše.
Pogovor sta vodili Lori Zafošnik in Larisa Mesarič iz ITS Umetnost 3, ki sta z Dirnbekom raziskovali različne plasti njegovega umetniškega delovanja. Šolski bend je poskrbel za glasbeni uvod in zaključek, s čimer so še dodatno obogatili že tako nepozabno izkušnjo.
Obisk Jerneja Dirnbeka je bil več kot le srečanje z umetnikom; bil je most med generacijami, ki so se srečale v skupni ljubezni do glasbe in literature. Njegove besede in melodije bodo še dolgo odzvanjale, spodbujale k ustvarjalnosti in nas opominjale na moč umetnosti, ki presega čas in prostor.
Alenka Ajd Bratkovič
Fotografije: Vasja Eigner
5. Apr 2024 | Blog knjiznica
Knjige so v svoji osnovni obliki že stoletja enake, a kljub temu ostajajo neskončno razburljive in privlačne. V svetu, kjer se tehnologije nenehno spreminjajo in razvijajo, so knjige eden redkih medijev, ki so uspešno prestali preizkušnje časa. Njihova vsebina seže od zabavnih romanov do globokih filozofskih razprav, od zgodovinskih kronik do zapisov sodobnih znanstvenih odkritij. Knjige so časovni stroji, ki nas popeljejo v preteklost, nam razširjajo obzorja in nas pripravljajo na prihodnost.
Knjižnica – srce šole
Knjižnica ni zgolj prostor, v katerem so knjige shranjene; je srce šole, kjer dijaki pridobivajo nova znanja in sklepajo prijateljstva. V mirnem zatočišču knjižnice se tehnologija in človečnost prepletata v harmonično celoto. Knjižnica je most med preteklostjo in sedanjostjo in nam nudi dostop do dragocenih virov znanja, ki segajo od samega začetka človeštva do sodobnih dognanj, ki jemljejo dih. V njej se skrivajo odgovori na mnoga vprašanja in rešitve za številne izzive.
Od prve knjige do bogate zbirke
V naši šolski knjižnici najdete širok izbor naslovov in zvrsti. Od prve knjige, Sofoklesovega Kralja Ojdipa, vpisanega “davnega” leta 1999, do zadnje, z inventarno številko 13.432, je vsaka knjiga skrbno izbrana, da zadovolji potrebe in interese naših dijakov in profesorjev. Raznolikost knjižničnega fonda je odraz naše predanosti izobraževanju in osebnemu razvoju vsakega posameznika.
Srečanja z avtorji: most med besedami in resničnostjo
Dijaki imajo vsako leto možnost tudi, da srečajo priznane avtorje. Gostili smo številne mojstre pisane besede, kot so Drago Jančar, Andrej Blatnik, Goran Vojnović, Tone Partljič, Tadej Golob, Mitja Čander, Vinko Möderndorfer in mnoge druge. Ta srečanja omogočajo dijakom, da se poglobijo v literarni svet, razumejo kontekst, v katerem so dela nastala, in morda dobijo navdih za lastno ustvarjanje.
Knjige – vir duhovnih pustolovščin
Branje knjig ne pomeni le načina pridobivanja znanja, ampak je tudi potovanje, ki razširja duha in spodbuja domišljijo. Vsaka knjiga predstavlja nekakšna vrata v drug svet, kjer lahko spoznavate neznane kulture, se srečujete z velikimi idejami in različnimi pogledi na isto temo.
Branje in življenjske veščine
Branje knjig ni le akademska dejavnost; je tudi pomemben del osebnega in čustvenega razvoja. Poglobljeno (redno) branje krepi empatijo, razumevanje in kritično mišljenje, ki so ključne veščine v današnjem hitro spreminjajočem svetu. Knjige nas učijo o medčloveških odnosih, soočanju z izzivi in razumevanju kompleksnosti sveta okoli nas. V knjigah najdemo zgled, kako se soočiti z neuspehi, kako graditi odnose in kako razvijati sočutje do drugih. Branje nas opremlja z življenjskimi veščinami, ki presegajo učilnice in izpite, in nam pomaga oblikovati našo identiteto ter vrednote.
Pomen branja v digitalni dobi
V dobi prevlade digitalnih tehnologij in hitrega pretoka informacij je branje knjig še posebej pomembno. Knjige nam omogočajo, da upočasnimo, se poglobimo v tematiko in resnično razumemo kompleksnost sveta. V nasprotju s hitrimi in pogosto površnimi informacijami, ki jih ponuja svetovni splet, knjige spodbujajo globlje razumevanje in dolgotrajno znanje. V času, ko je na pohodu umetna inteligenca, je to pomembneje kot kadar koli prej.
Vabljeni k odkrivanju novih svetov
Dragi dijaki in bodoči dijaki, vabimo vas, da obiščete našo (in vašo) knjižnico in se prepustite čarom branja. Odkrijte svetove, skrite med platnicami, in pustite, da vas zgodbe ponesejo na krilih domišljije in znanja. Knjižnica je prostor, kjer se začnejo vaše duhovne pustolovščine, kjer se srečate z novimi idejami in kjer se oblikuje vaš pogled na svet. Dobrodošli v svet, kjer knjige odpirajo vrata v neskončne možnosti.
Prijetno branje vam želim.
Alenka Ajd Bratkovič, knjižničarka
Foto Brbre
6. Nov 2023 | Novice, Pisatelji
V oktobru, mesecu skupnega branja, smo članice ITS Umetnost 3 pripravile zaključek bralne značke. Na pogovor smo povabile Tanjo Špes, našo nekdanjo dijakinjo, zdaj pisateljico in psihologinjo.
V življenju se marsikaj prepleta in gre z roko v roki. Tanja je že dolgo imela v sebi strast do pisanja in raziskovanja človekovega notranjega sveta, ki se je skozi leta študija psihologije še poglobila. In prav psihološke teme in tegobe sodobnega človeka so osrednji motiv kratkih zgodb Tanjinega prvenca – zbirke kratkih zgodb z naslovom Nedaleč stran, ki je izšla pri Cankarjevi založbi.
Pri pripravi prireditve smo sodelovali vsi ITS-ovci pod budnim očesom mentorjev Maje Kodrič Crnjakovič, Vasje Eignerja in Alenke Bratkovič. Prireditev sva povezovali Larisa Mesarič in Lori Zafošnik. Šolski bend je poskrbel za glasbeni del prireditve, Eva Unterlehner in Oskar Kaljun sta odlično predstavila in odigrala dogajanje zgodbe Muzej. Zgodbo je dramatizirala (s pomočjo ekipe ITS Umetnost) Eneja Šoster, spremno besedilo pa je prebrala Erika Adam. Za fotografije je poskrbela Zarja Juhart, za predstavitev na platnu pa Eva Lah, Hana Hren, Katarina Pučnik in Ela Bezovšek.
Zbirka Nedaleč stran vsebuje 17 zgodb, ki so žanrsko umeščene v znanstveno fantastiko z izrazitimi psihološkimi potezami in opisujejo, kakšno bo morda življenje čez nekaj desetletij, če se bo tehnologija še močneje zasidrala v naš svet. Ali bomo res postali sužnji umetne inteligence, interaktivnih tabel, čipov? Tanja nas s svojim prvencem navdihuje in opozarja na to, kako je pomembno, da ne izgubimo občutek za sočloveka.
Iz zgodbe v zgodbo nas Tanja popelje v mozaik lucidnih vizij sodobne družbe, ki se ne zanaša več na solidarnost, zaupanje in človečnost, temveč na računalniško vodene mehanizme.
A vsega se ne sme izdati. Vredno je knjigo prebrati in se zamisliti.
Tanja Špes je mlada in perspektivna pisateljica. Rada potuje, rada ima svoj poklic, najraje pa seveda piše in potuje med besedami. Veseli smo, da smo lahko spoznali njo in njen prvi pisateljski izdelek. Glede na njeno mladost in entuziazem verjamemo, da je ta prvenec šele začetek njene uspešne kariere, ki jo bo gradila kot pisateljica in kot psihologinja.
Lori Zafošnik, 3. b
Fotografije: Zarja Juhart in Vasja Eigner
13. Apr 2023 | Novice, Pisatelji
V torek, 4. aprila 2023, je dijake 3. letnikov gimnazijskega programa v okviru projekta Povabimo besedo in ITS-a obiskal znani slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in esejist Vinko Möderndorfer.
Verjetno ga srednješolci najbolj poznamo po mladinskem romanu Kit na plaži, v katerem nam na laičen, a hkrati tudi zapleten način predstavi način življenja z osebo z Downovim sindromom. Njegova znana dela so še Kot v filmu, Sončnica, Jaz sem Andrej, Romeo in Julija sta bila begunca …
Z umetnikom sta se pogovarjala Lij Krempl in Oskar Kaljun iz 3. a. V 90-minutnem pogovoru, ki je minil, kot bi trenil, nam je spregovoril o svojem delu danes: koliko časa na dan piše, kaj so (bili) njegovi navdihi za pesmi, eseje, zgodbe in navsezadnje tudi dramske igre. Med drugim je omenil tudi svojo prvo pesniško zbirko iz let, ko je obiskoval še Pedagoško gimnazijo, povedal pa je tudi marsikaj o svojem otroštvu v Celju, ko je živel v majhnem stanovanju z mamo, s sestro in tremi tetami. Dve sta bili gluhi in v določenih trenutkih, še posebej ko sta ga pospremili v šolo, z njim »kretali« in so drugi to videli ter se norčevali, se ju je sramoval. Prav to je bil njegov navdih za besedilo Kit na plaži. Slišali smo lahko tudi o njegovi odločitvi za študij, o grenkih spominih na srednješolska leta, veselih na študijska, o sedanjem delu na fakulteti …
Poleg pisanja dela tudi v gledališču in je režiser raznih filmov – januarja prejšnje leto je na filmska platna prišel Srčni zastoj. Ogledali smo si napovednik za ta pretresljivi film, slišali odlomke iz njegovih del, ki so jih brali dijaki, uživali s šolskim bendom, ki je popestril dogajanje. Prav posebna je bila dramska uprizoritev dela romana Pes je lajal vso noč, ki jo je pripravil Oskar Kaljun. Lahko rečem, da smo od srečanja zares veliko odnesli. Veseli smo, da smo lahko na šoli gostili tako vsestranskega in razgledanega človeka. Pa še kdaj …
Fotografija: Vasja Eigner
Nekaj vtisov dijakov
»Bilo je zelo zanimivo, veliko novega smo se naučili.«
»Najbolj mi je bil všeč odlomek Pes je lajal vso noč.«
»Všeč sta mi bili ta pisateljeva energija in samozavest. Izredno me veseli, da ga ni bilo strah povedati tega, kar si misli o slovenski družbi v 21. stoletju.«
»Na še več takih srečanj! Se vidi, da so vložili veliko truda v dogodek.«
Sergeja Vogrinec, 3. b
19. Jan 2023 | Blog knjiznica
Edinstveni način pripovedovanja zgodb ima svoje mesto tudi v naši šolski knjižnici.
Strip je umetniška zvrst, pri kateri ustvarjalci zgodbe pripovedujejo s slikami, postavljenimi v določeno zaporedje, in besedili, ki večinoma predstavljajo dialoge. Z njimi želijo pri bralcu doseči podobne učinke kot pri drugih umetniških zvrsteh.
Zgodovina stripa sega v devetnajsto stoletje, čeprav bi določene elemente zvrsti lahko našli že v poslikavah jamskega človeka ali v zapisih starodavnih civilizacij iz časov pred iznajdbo znakovnega zapisovanja besed.
Uradno rojstvo stripa povezujemo s časom, ko so časopisi začeli objavljati satirične ilustracije in prve stripovske pasice, angleško comic strips, kar bi v dobesednem prevodu pomenilo smešni trakovi.
Za prelomni umetniški izdelek na področju stripa velja Yellow Kid (Rumeni deček, izhajal je med letoma 1895 in 1898), ki ga je ustvaril Richard F. Outcault, v njem pa je prvi uporabil stripovske oblačke za označevanje govorjene besede upodobljenega lika.
Zanimivost: pridevnik rumeni se je kasneje prav zaradi rumenega dečka uveljavil v povezavi z rumenim tiskom (saj veste, šokantno, senzacionalno!).
Kasneje, v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa so založniki stripovske pasice začeli združevati v stripovske knjige, ki so se pri bralstvu dobro prijele.
Čeprav danes strip povezujemo predvsem z Marvelovimi superjunaki, pa je zgodba v Evropi drugačna. Zlasti Belgijci, Španci, Italijani in Francozi so v kombinaciji vizualnih in pripovednih elementov videli velik potencial in so v stripu pogosto spregovorili o resnih družbenih temah, ljubezni, vojni — François Mauriac, stripovski akademik, je v sedemdesetih letih strip imenoval “deveta umetnost” in mu tako pripisal značaj resne umetniške forme in kulturni pomen.
Umetnosti so sicer razvrščene od prve do osme po naslednjem vrstnem redu: arhitektura, kiparstvo, slikarstvo, glasba, književnost, gledališče, film, medijska umetnost in strip. Danes so se tej lestvici na desetem mestu pridružile še digitalne oblike ustvarjanja (tudi videoigre).
Odnos do stripa pri nas pa je bil diametralno nasproten: v prejšnji domovini smo odraščali ob duhovitih domislicah Alana Forda in njegovih sodelavcev ter široki paleti zahodnih likov Zlatne serije in Lunov Magnus Stripa, a je tovrstna literatura veljala za šund, čeprav se je marsikateri otrok prav s pomočjo stripa naučil brati ali se celo navdušil za resnejše literarne naslove.
Zaradi te etikete so tudi številni kakovostni stripi domačih jugoslovanskih stripovskih ustvarjalcev s svojimi izdelki težje prihajali do bralcev. Zanimiva izjema je Miki Muster, ki je bil, je in verjetno še dolgo časa bo izjemno priljubljen ustvarjalec.
Ko govorimo o stripu, ne moremo mimo besedne zveze “graphic novel”, ki to zvrst uvrsti med literarne žanre in ji daje še večjo težo. V slovenščini smo pred časom dobili poimenovanje roman v stripu, v zadnjem času pa je založba VigeVageKnjige precej uspešno uvedla izraz risoroman.
Eden najvplivnejših izdelkov je tukaj vsekakor Maus, zgodba o preživetju holokavsta, ki jo je spisal in zrisal Art Spiegelman. V osemdesetih je izhajal v nadaljevanjih, leta 1986 pa je izšel v knjižni obliki. Leta 1992 je prejel prestižno Pullitzerjevo nagrado in s tem zvrst uveljavil kot priznano umetnost.
Z izkušnjo preživetja koncentracijskega taborišča se ukvarja tudi Nekropola, strip, ki ga je po slovitem istoimenskem romanu Borisa Pahorja zrisal mladi zamejski Slovenec Jurij Devetak in je izšel lani pri Mladinski knjigi.
Obe knjigi najdete tudi v šolski knjižnici, kjer imamo še več vrhunskih stripov, ki potrpežljivo čakajo na vas, da jih preberete — morda pa koga med vami vzpodbudi tudi k stripovskem ustvarjanju.
* * *
Alenka Ajd Bratkovič
