5. Maj 2025 | Novice, Pisatelji
V četrtek, 24. 4. 2025, nas je na SŠSB obiskala Veronika Simoniti. Prevajalka, pisateljica in kresnikova nagrajenka je z nami spregovorila o svoji pisateljski poti, pomenu branja, svojih delih itd. Zaupala nam je nekaj spominov iz srednješolskih let in nekaj tistih o svoji poklicni poti.
Po končanem študiju italijanščine in francoščine je najprej delala kot prevajalka. Pravi, da je prevajalec najboljši bralec in da mora biti izvirno besedilo zanj »sveto«, da na tak način izkaže spoštovanje do dela, ki ga prevaja. Zanimivo je, da ko prevaja iz tujih jezikov (npr. iz italijanščine), ne gre le za prevod besed, ampak tudi za prenos zgodbe iz njihove kulture v našo, kar je lahko precej zahtevno.
Svojo karierno pot kot pisateljica je začela s pisanjem pravljic. Objavljala jih je na Radiu Slovenija. Njena prva kratkoprozna objava je bila Metuljev zaliv, za katero je prejela nagrado na natečaju revije Literatura, kasneje pa je začela pisati članke za revije. Zanjo je pisanje kratkih zgodb na pisateljski poti obdobje »vajeništva«, med katerim pisatelj izbrusi svoj slog.
Dijaki SŠSB smo njene kratke zgodbe ilustrirali; eno ilustracijo smo ji tudi podarili. Šolski bend nas je razvedril z glasbo, prebirali smo odlomke iz avtoričinih zgodb, nekatere pa smo tudi posodobili in uprizorili, eno tudi z nemim prizorom.
V njenih zgodbah se v različnih variacijah pojavljajo tri osrednje teme: jezik, identiteta in svoboda. Pogosto se pojavi tudi motiv hrvaške vojne, ki se je je zelo dotaknila, ker se je dogajala v času njenih študijskih let. Motiv bega je prav tako pogost, saj ji predstavlja pot k osvoboditvi.
Rada piše predvsem kratke oblike proze, ker je dobra v strnjevanju vsebine. Mi smo brali kratke zgodbe iz njenih zbirk Zasukane štorije in Fugato. Edina težava kratkih zgodb je, da v njih ne more podrobno opisati psihološkega profila junakov in da so med bralci (predvsem v tujini) manj priljubljene od romanov. Na srečo je v Sloveniji kratka proza bolj uveljavljena. Čeprav je kratka, ne pomeni, da se jo napiše hitro, je povedala. Za eno takšno zgodbo potrebuje najmanj 14 dni. Pomembno se ji zdi, da piše kontinuirano, to pomeni vsak dan. Ker je to ob ostalih obveznostih težko doseči, je pisanje umestila v jutranji del dneva, od petih do sedmih zjutraj.
Dokazala je, da ji tudi pisanje daljše proze, romanov, gre dobro od rok. Za svoj roman Ivana pred morjem je prejela nagrado kresnik – to je nagrado za najboljši roman. Povedala je, da del romana temelji na avtobiografiji, del pa je seveda izmišljen. Navdih zanj je dobila, ko je nekoč pospravljala stanovanje svojih starih staršev in je naletela na stvari, ki so bile že tako rekoč pozabljene. Njeno pozornost so pritegnila pisma, ki sta si jih pisala njena babica in dedek. Prav to jo je spodbudilo k pisanju romana.
Na svoje nagrade gleda kot na potrditev svoje pisateljske poti. Pravi, da ji veliko pomenijo, hkrati pa se zaveda, da to ne pomeni, da je zdaj vsaka njena beseda cekin, zato čuti odgovornost, da morajo biti njena nadaljnja dela prav tako kvalitetna.
Spregovorili smo tudi o pomenu branja za mlade. Pisateljica meni, da je zelo pomembno, da mladi beremo knjige, predvsem slovenske, ker ima naš jezik velik besedni zaklad. Prav tako imamo v Sloveniji precej kvalitetnih avtorjev, zato ni razloga, da ne bi v roke vzeli kakšne slovenske knjige namesto tuje.
Veliko smo se naučili o pisateljskem poklicu, pisanju kratkih zgodb, prevajalstvu, pomenu branja … Povezali pa smo tudi glasbo, literaturo in igro v nekaj nepozabnega. Literaturo smo spoznali še na drugačen način kot pri pouku, zato verjamem, da je vsak nekaj odnesel od tega srečanja.
Eva Vogrinec, dijakinja 3. b
Foto: Eva Brdnik, 3.a
27. Mar 2025 | Blog knjiznica, Novice
Tudi letošnja generacija četrtih letnikov je dočakala maturantski ples.
Dijakinje in dijaki ste se na čarobni večer temeljito pripravili: osvojili ste plesne korake tradicionalne četvorke in izpopolnili druge plesne figure, si vzorno uredili pričeske in si nadeli edinstveno elegantno podobo, kakršne v vsakodnevnem stiku z vami nismo vajeni.
In tokrat ste drugič zablesteli v temeljito prenovljeni domači Športni dvorani Bistrica, ki se je pokazala za več kot ustrezno (pa tudi zelo priročno) lokacijo za dogodek, ko vam pred nogami dobesedno leži ves svet in ko je vse mogoče.
V tej dvorani navadno slišimo odmeve udarcev žoge, žvižge sodnikov in cviljenje športnih copat, tokrat pa se je po svečano okrašenem prostoru razlegala najprej slovesna glasbena podlaga četvorke, potem pa glas izvrstnega Boštjana Romiha, glasba energične skupine Zvita feltna, ki je nikoli zaspane maturante zabaval vse do jutranjih ur.
Maturantski ples pa ni prelomnica samo za vas, ampak tudi za vaše profesorje in starše. Prvi so običajno ganjeni, ker jim dijaki iskreno sporočate, kako ste jih doživljali, odkar ste prvič prestopili šolski prag – tudi s krajšimi filmčki, drugi pa, ker spoznavajo, da njihovi otroci niso več otroci, ampak samozavestni mladi odrasli, ki bodo vsak čas odplesali v neko novo življenjsko obdobje, krojeno po svojih željah in predstavah.
Cilji so ambiciozni in prav je tako, zato vam držimo pesti, da zaživite po svoje in upamo, da bodo temelji, ki ste jih pridobili na Srednji šoli Slovenska Bistrica dovolj trdni, da boste na njih zgradili svoje sanje.
Alenka Ajd Bratkovič
4. Dec 2024 | Blog knjiznica, Novice
Potovanje je več kot le obisk novih krajev; je ključ do osebne rasti in razumevanja sveta. Mladim predstavlja priložnost za izstop iz cone udobja, spoznavanje novih kultur in krepitev samozavesti. Razširja obzorja in omogoča vpogled v različne življenjske sloge, vrednote in običaje ter tako bolje razumejo svet okoli sebe.
Eden najtrajnostnejših načinov potovanja je z vlakom. Vlaki so okolju prijaznejši od letal ali avtomobilov, saj povzročajo manj emisij CO2. Vlakovne poti so pogosto speljane skozi čudovite pokrajine, zato je potovanje še zanimivejše in prijetnejše. Mladi imajo priložnost potovati z vlaki Interrail, s katerimi lahko raziskujejo Evropo z eno samo vozovnico. Še več, projekt Erasmus+, DiscoverEU dodatno spodbuja idejo trajnostnega potovanja z brezplačnimi vozovnicami za mlade od 18. leta starosti.
Potovanja so šola življenja. Mlade naučijo reševati probleme, se prilagajati novim situacijam in komunicirati z različnimi ljudmi. Razvijajo se v odprtejše, samostojnejše in kulturno občutljivejše posameznike. Spoznavajo različne kulture, vrednote in običaje, s čimer pridobivajo na medkulturnemu razumevanju in strpnosti.
Potovanja mladim odkrivajo kulturne zaklade, zgodovinska mesta in naravne lepote. Vsaka dežela, ki jo obiščejo, jim obogati znanje zgodovine, arhitekture, umetnosti in gastronomije. Učijo se o življenjskih slogih, vrednotah in običajih različnih narodov. Spoznavajo, da so lahko življenjske poti, vrednote in cilji ljudi zelo različni ter se tako učijo spoštovanja in razumevanja drugačnosti.
S potovanjem se mlade generacije iz prve roke srečujejo z drugačnostjo. Spoznavanje novih ljudi in kultur spodbuja razmišljanje izven okvirjev in premagovanje stereotipov. Učijo se o družbenih normah, tradicijah in načinih življenja, ki se razlikujejo od njihovih lastnih. Tako lažje razvijejo globlje razumevanje in spoštovanje raznolikosti, ki je v globaliziranem svetu ključna.
Potovanje torej ni le fizično premikanje iz kraja v kraj, ampak globoka izkušnja, ki oblikuje osebnost in širi obzorja. Za mlade je potovanje priložnost za rast, učenje in spoznavanje sveta skozi različne perspektive. Vsako srečanje z novo kulturo, vsak ogled zgodovinske znamenitosti in vsak okus lokalne kulinarike prispeva k bogatenju njihovega razumevanja sveta.
Programi, kot je Erasmus+, DiscoverEU, omogočajo mladim, da te izkušnje pridobijo na trajnosten in odgovoren način. Potovanje z vlakom (z brezplačnimi vozovnicami Interraila) je ekološko in družbeno povezovalno doživetje. Mladi spoznavajo raznolikost Evrope in postajajo strpnejši, odprtejši in se globalnih izzivov in vrednot bolj zavedajo. Na poti po različnih državah in mestih ne pridobivajo le znanj, ampak tudi veščine, ki jim bodo koristile vse življenje. Potovanja so ključni del mladostniškega izobraževanja, saj jih pripravijo na prihodnost v vedno bolj povezanem svetu.
Alenka Ajd Bratkovič
Vse informacije najdete na spletni strani:
https://youth.europa.eu/discovereu_sl
27. Maj 2024 | Blog knjiznica, Novice
V četrtek, 23. 5. 2024, je potekal zaključek literarnega natečaja z naslovom “Ko izgubiš vse”, ki ga je razpisala Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Natečaj je bil namenjen še neuveljavljenim piscem, starim najmanj 17 let. Vključeval je tri kategorije: izvirno kratko zgodbo, pesem in zgodbo za otroke.
Strokovna komisija, v kateri sem sodelovala, je pri izboru upoštevala kreativnost, slog, jezik, vsebino, inovativnost, sporočilnost in splošni vtis. Zmagovalci so prejeli knjižne nagrade in darilne bone, avtor najboljšega besedila pa bralnik. Vsi sodelujoči so prejeli simbolična darila, vsa besedila pa so bila objavljena v publikaciji ob koncu natečaja.
Iz Srednje šole Slovenska Bistrica sta sodelovala dva dijaka. To sta Sergeja Vogrinec iz 4. b s pesmijo Ko izgubiš vse in Blaž Brumec iz 3. č s kratko zgodbo za odrasle z naslovom Zakaj?
Naslovnico zbornika krasi fotografija dijakinje Ive Plavec, 3. b, njene fotografije pa lahko najdete tudi med poglavji zbornika.
Sodelujočim dijakom čestitam!
Zbornik besedil je že na voljo v šolski knjižnici.
Prijetno branje vam želim.
Alenka Ajd Bratkovič
6. Maj 2024 | Novice, Pisatelji
V okviru Svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic smo na šoli gostili Jerneja Dirnbeka, priznanega glasbenika, pesnika, pevca, scenarista, pisatelja in enega od ustanovnih članov legendarne rock skupine Mi2. Dogodek je potekal dan po svetovnem dnevu knjige, kar je bilo še posebej simbolično, saj je Dirnbek znan po svojem literarnem ustvarjanju.
Dirnbek je z dijaki delil zgodbe iz svoje mladosti, ki so bile polne glasbenih sanj in avantur. Pripovedoval je o začetkih benda Mi2, ki so segali v leto 1995, ko sta skupaj z Robertom Firerjem položila temelje za eno najbolj prepoznavnih imen na slovenski rock sceni. Njegova pripoved je bila navdih za vse mlade glasbenike in ustvarjalce, ki so se zbrali v predavalnici.
Njegova glasbena kariera je bila vedno zaznamovana z zabavnimi, a družbeno kritičnimi besedili, ki so odsevala njegov pogled na svet. Pesem Čakal sem te kot kreten, ki jo je interpretiral Urban Polenčič, medtem ko ga je Dirnbek spremljal na kitari, je bila močan primer njegove večplastne ustvarjalnosti. Besedilo pesmi je odprlo razpravo o pomenu življenja v trenutku in izpostavilo Dirnbekovo sposobnost, da s pomočjo glasbe sporoča globoka sporočila.
Vrhunec dogodka je bila izvedba pesmi Čavun, ki jo je Dirnbek zapel s svojo značilno karizmo. Razložil je, da je Čavun simbol vsakdanjega človeka, ki zaradi lastne frustracije sovraži nekatere druge ljudi. Pesem je bila še en dokaz Dirnbekovega talenta, da z glasbo pripoveduje zgodbe, ki nam postavljajo zrcala.
Jernej Dirnbek ni le glasbenik, ampak tudi avtor treh knjižnih del. Odlomke iz svojega drugega romana Tramp sta brali Erika Adam in Eva Unterlehner. Roman lahko obravnavamo kot lahkotno poletno branje in hkrati kot parodijo na družbo, v kateri živimo. Ema Samastur in Erika Adam pa sta prebrali odlomke iz romana Ledena kraljica, ki spada med črne komedije oziroma bele kriminalke in je priročen žanr za razgaljanje pojavov sodobne družbe – od gospodarskega kriminala in stanovanjske problematike, ki ju država že trideset let ne zna rešiti, do neskončne delitve na črne in rdeče, naše in vaše.
Pogovor sta vodili Lori Zafošnik in Larisa Mesarič iz ITS Umetnost 3, ki sta z Dirnbekom raziskovali različne plasti njegovega umetniškega delovanja. Šolski bend je poskrbel za glasbeni uvod in zaključek, s čimer so še dodatno obogatili že tako nepozabno izkušnjo.
Obisk Jerneja Dirnbeka je bil več kot le srečanje z umetnikom; bil je most med generacijami, ki so se srečale v skupni ljubezni do glasbe in literature. Njegove besede in melodije bodo še dolgo odzvanjale, spodbujale k ustvarjalnosti in nas opominjale na moč umetnosti, ki presega čas in prostor.
Alenka Ajd Bratkovič
Fotografije: Vasja Eigner
5. Apr 2024 | Blog knjiznica
Knjige so v svoji osnovni obliki že stoletja enake, a kljub temu ostajajo neskončno razburljive in privlačne. V svetu, kjer se tehnologije nenehno spreminjajo in razvijajo, so knjige eden redkih medijev, ki so uspešno prestali preizkušnje časa. Njihova vsebina seže od zabavnih romanov do globokih filozofskih razprav, od zgodovinskih kronik do zapisov sodobnih znanstvenih odkritij. Knjige so časovni stroji, ki nas popeljejo v preteklost, nam razširjajo obzorja in nas pripravljajo na prihodnost.
Knjižnica – srce šole
Knjižnica ni zgolj prostor, v katerem so knjige shranjene; je srce šole, kjer dijaki pridobivajo nova znanja in sklepajo prijateljstva. V mirnem zatočišču knjižnice se tehnologija in človečnost prepletata v harmonično celoto. Knjižnica je most med preteklostjo in sedanjostjo in nam nudi dostop do dragocenih virov znanja, ki segajo od samega začetka človeštva do sodobnih dognanj, ki jemljejo dih. V njej se skrivajo odgovori na mnoga vprašanja in rešitve za številne izzive.
Od prve knjige do bogate zbirke
V naši šolski knjižnici najdete širok izbor naslovov in zvrsti. Od prve knjige, Sofoklesovega Kralja Ojdipa, vpisanega “davnega” leta 1999, do zadnje, z inventarno številko 13.432, je vsaka knjiga skrbno izbrana, da zadovolji potrebe in interese naših dijakov in profesorjev. Raznolikost knjižničnega fonda je odraz naše predanosti izobraževanju in osebnemu razvoju vsakega posameznika.
Srečanja z avtorji: most med besedami in resničnostjo
Dijaki imajo vsako leto možnost tudi, da srečajo priznane avtorje. Gostili smo številne mojstre pisane besede, kot so Drago Jančar, Andrej Blatnik, Goran Vojnović, Tone Partljič, Tadej Golob, Mitja Čander, Vinko Möderndorfer in mnoge druge. Ta srečanja omogočajo dijakom, da se poglobijo v literarni svet, razumejo kontekst, v katerem so dela nastala, in morda dobijo navdih za lastno ustvarjanje.
Knjige – vir duhovnih pustolovščin
Branje knjig ne pomeni le načina pridobivanja znanja, ampak je tudi potovanje, ki razširja duha in spodbuja domišljijo. Vsaka knjiga predstavlja nekakšna vrata v drug svet, kjer lahko spoznavate neznane kulture, se srečujete z velikimi idejami in različnimi pogledi na isto temo.
Branje in življenjske veščine
Branje knjig ni le akademska dejavnost; je tudi pomemben del osebnega in čustvenega razvoja. Poglobljeno (redno) branje krepi empatijo, razumevanje in kritično mišljenje, ki so ključne veščine v današnjem hitro spreminjajočem svetu. Knjige nas učijo o medčloveških odnosih, soočanju z izzivi in razumevanju kompleksnosti sveta okoli nas. V knjigah najdemo zgled, kako se soočiti z neuspehi, kako graditi odnose in kako razvijati sočutje do drugih. Branje nas opremlja z življenjskimi veščinami, ki presegajo učilnice in izpite, in nam pomaga oblikovati našo identiteto ter vrednote.
Pomen branja v digitalni dobi
V dobi prevlade digitalnih tehnologij in hitrega pretoka informacij je branje knjig še posebej pomembno. Knjige nam omogočajo, da upočasnimo, se poglobimo v tematiko in resnično razumemo kompleksnost sveta. V nasprotju s hitrimi in pogosto površnimi informacijami, ki jih ponuja svetovni splet, knjige spodbujajo globlje razumevanje in dolgotrajno znanje. V času, ko je na pohodu umetna inteligenca, je to pomembneje kot kadar koli prej.
Vabljeni k odkrivanju novih svetov
Dragi dijaki in bodoči dijaki, vabimo vas, da obiščete našo (in vašo) knjižnico in se prepustite čarom branja. Odkrijte svetove, skrite med platnicami, in pustite, da vas zgodbe ponesejo na krilih domišljije in znanja. Knjižnica je prostor, kjer se začnejo vaše duhovne pustolovščine, kjer se srečate z novimi idejami in kjer se oblikuje vaš pogled na svet. Dobrodošli v svet, kjer knjige odpirajo vrata v neskončne možnosti.
Prijetno branje vam želim.
Alenka Ajd Bratkovič, knjižničarka
Foto Brbre
