Trije tedni v milijonskem mestu, 800 km stran od doma. Na začetku malo strašna misel, a odlična priložnost, ki je ne smemo izpustiti. Takšnega mnenja smo bili dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica, ki smo se v okviru projekta Erasmus + odločili za opravljanje praktičnega usposabljanja v tujini.
V nedeljo, 11. 9., se nas je tako sedem dijakov iz 3. č in tri dijakinje iz 2. č odpravilo proti Nemčiji. Po osmih urah vožnje smo prispeli v Schkeuditz pri Leipzigu. Nastanili smo se v sobah prenovljenega podeželskega poslopja Vitalis. Življenje, ki je sledilo, je bilo zelo razgibano in polno izzivov.
V prvih dneh smo si naprej ogledali mesto Leipzig in spoznali njegovo zgodovino ter kulturo. Srečali smo se z, za nas novim, javnim prevozom – S Bahn (cestne železnice), ki smo ga uporabljali ob avtobusih, tramvajih in vlakih uporabljali največ.
Prvi teden smo obiskovali predavanja o Start-up podjetjih, ki so potekala v angleščini. Naučili smo se, kaj vse potrebujemo za ustanovitev podjetja in kako ga ustanovimo. Seveda domačim nalogam nismo ušli – novo znanje smo utrdili s primeri, ob katerih smo razvijali svoje ideje o podjetjih.
Naslednjo soboto in nedeljo smo preživeli v glavnem mestu Nemčije, Berlinu. Po velikih zapletih z javnim prevozom smo po dodatnih štirih urah le prišli na cilj. Berlin nas je navdušil s svojo bogato zgodovino. V spomin se nam je zagotovo najbolj vtisnil simbol razdeljene Nemčije, berlinski zid s prehodom Checkpoint Charlie. Vodič nas je vodil še do nemškega parlamenta, reke Spree, Brandenburških vrat, nemškega pločnika slavnih ter mnogih drugih znamenitosti.
V drugem tednu smo se izkusili na pravih delovnih mestih. Dijaki smo opravljali delo v Schkeutidzu in v Leipzigu, in sicer v diskontih Netto in v družinskem podjetju Noack. Spoznali smo tamkajšnje delo ter naloge, ki smo jiih dobili, odgovorno opravili. Največji izziv nam je bilo sporazumevanje v nemščini, saj smo vsi dijaki bolj vešči v angleščini.
Tretjo nedeljo smo se odpravili na izlet v Dresden. Bili smo prijetno presenečeni nad dobrim stanjem mesta, saj je bilo v času 2. sv. vojne zbombardirano. V Dresdnu smo občudovali krasno zgodovinsko arhitekturo mesta. Najbolj nas je pritegnila palača Zwinger s svojim čudovitim parkom.
Zadnji teden smo veliko časa preživeli pred računalniki. Vsak dan smo se vozili v Leipzig do učilnic, kjer smo spoznali poseben program v pomoč podjetjem in se ga naučili uporabljati. Z njim je vsak ustvaril primer svojega podjetja. S tem smo uporabili znanje, ki smo ga pridobili na predavanjih v prvem tednu.
Prosti čas, ki smo ga imeli na voljo, smo izkoristili za igranje odbojke, sprehode, obiske mesta in muzejev ter seveda za nakupovanje. Zvečer smo se velikokrat odpravili v tamkajšnji bar, kjer smo se zabavali ob glasbi, igrali biljard ali pikado ter plesali. V prostem času smo se tudi spoznavali in se družili z drugimi dijaki, ki so prišli s Poljske, Portugalske ter z Madžarske. Prepričana sem, da bomo ohranili stike in prijateljstva, ki smo jih stkali.
Stvar, ki bi jo dijaki verjetno malo preoblikovali, je prehrana. Mislim, da bi kar vsi raje imeli kosilo kot pa večerjo. Čez dan smo sicer jedli sendviče, ki smo si jih lahko naredili pri zajtrku. Malo drugačna, a okusna, je bila tudi solata, ki je imela bolj sladek preliv. Verjetno pa smo vsi pogrešali juho. Te smo se, ko smo se vrnili domov, zagotovo zelo razveselili.
V času, ki smo ga preživeli v tujini, smo se soočili z mnogimi novimi izzivi, spoznali način življenja v milijonskem mestu ter pridobili nova znanja na področju ekonomije in v vsakdanjem življenju. Ob vsem pa smo se predvsem zabavali, zato so tudi trije tedni hitro minili. Menim, da bi to izkušnjo marsikdo izmed nas zagotovo še ponovil, saj je bila bogata in seveda nepozabna.
Sergeja Juhart, 3.č