V petek, 23. 3., smo se ob štirih zjutraj zbrali pred srednjo šolo. Še vsi zaspani smo začeli naše potovanje v eno glavnih in čudovitih mest Nemčije – München.
Zatisnili smo oči, dokler nas ni vodička opozorila na čudovit razgled na gore. Videli smo tudi zelo znano smučarsko središče Schladming. Peljali smo se tudi mimo Mozartovega mesta, Salzburga.
V polnem pričakovanju smo se »prilepili« na stekla avtobusa, ko smo končno prispeli v München. V mesto smo vstopili skozi vrata Karlstor, ki so na zahodni strani starega obzidja.
Ogledali smo si enega največjih tehniških muzejev na svetu. Najprej smo mislili, da nam ta del ogledov ne bo všeč, vendar smo bili pozitivno presenečeni. Še posebej, ko smo izvedeli, da ta muzej letno obišče več kot 1,3 milijona obiskovalcev, in če bi si hoteli ogledati ves muzej in bi pri vsakem eksponatu stali zgolj minuto, bi si ga lahko ogledovali 36 let!
Seveda smo se hoteli sami prepričati, ali je to res. Najbolj nas je zanimalo, kako bodo izvedli poskus s strelo. Ne le, da smo videli strelo, le-ta je celo udarila v kletko, v kateri je sedel eden izmed zaposlenih.
Ogled mesta … Videli smo pivnico, v Münchnu namreč poteka tudi vsem znani Oktoberfest, nekoč pa je bilo v isti stavbi sklenjenih veliko pogodb, ki so spreminjale zgodovino. Videli smo tudi glavni trg ali Karlsplatz, med domačini znan kot Stachus. Zanimivost pri tej mestni hiši je, da ima 43 zvoncev in 32 figuric v naravni velikosti.
Ko je prišel čas za kosilo, smo se po skupinah podali v odkrivanje mesta. Dekleta so zanimali predvsem nemški fantje, fante pa dekleta v narodnih nošah. In te smo imeli priložnost videti velikokrat.
Proti večeru smo se odpravili v hotel. Zjutraj smo se napotili proti vsem dobro znanemu koncentracijskemu taborišču Dachau. Najprej smo opazili napis na vratih: »Delo osvobaja!« Vse je šokiralo ravnanje takratne oblasti z Židi in ostalimi narodi. Spoznali smo, kakšne grozote so se dogajale v tistem času ravno na mestu, kjer smo v tistem trenutku stali … Vsakemu je dvourni ogled taborišča dal pošteno misliti.
Kmalu smo stali pred stavbo podjetja BMW. Komaj smo čakali, da se zapodimo v zgradbo in si ogledamo avtomobile, motorje in bolide. Vsak je naredil vsaj eno fotografijo, s katerim od avtomobilov, in sicer z mislijo: »Takšnega bom nekoč imel!«
Po povratku na trdna tla smo se odpravili do U-Bahna – podzemnega vlaka. Vkrcali smo se in se odpeljali na drug konec mesta.
Še enkrat smo si ogledali mesto in spet je vsak našel kaj novega in zanimivega. Najbolj so bili zanimivi fantje, ki so praznovali tradicionalno fantovščino, zanimivo je namreč bilo, da so se morali po mestu sprehajati v ženskem spodnjem perilu.
Polni novih izkušenj smo se odpeljali proti naši Sloveniji. Na avtobusu smo obujali spomine in si pripovedovali, kaj zanimivega smo videli.
Čeprav smo videli le majhen del mesta, smo prepričani, da te ekskurzije ne bomo pozabili.
Aleksandra Leskovar
