(24. 3.–27. 3. 2013)
Triintrideset dijakov Srednje šole Slovenska Bistrica se je v nedeljo, 24. marca 2013, v spremstvu treh profesorjev odpravilo na tridnevno ekskurzijo v belgijsko prestolnico Bruselj.
Nedelja, 24. marec 2013 – vožnja
V poznih večernih urah smo se izpred srednje šole v Slovenski Bistrici odpeljali na potovanje preko Šentilja čez celotno Avstrijo in Nemčijo, mimo Gradca, Passaua, Nürnberga in Frankfurta. Zgodaj zjutraj smo že prispeli do našega prvega daljšega postanka v mestu Köln.
Ponedeljek, 25. marec 2013 – Köln, Valonija in Bruselj
Sledila je takojšnja panoramska vožnja po mestu ob reki Ren. Köln smo raziskali tudi peš in si podobno ogledali znamenito mestno katedralo iz 12. stoletja, ki je danes zaradi smoga neprivlačno umazane barve. Spoznali smo pikantno zgodovino čarovniških procesov v srednjem veku in se s »čarovnicami« tudi fotografirali. Cerkev smo individualno raziskali tudi od znotraj, odkrivali veličastno gotsko arhitekturo ter domnevne relikvije svetnikov.
Po zgodovinskem uvodu smo spoznali tudi utrip sodobnega mesta Köln, ki strastnemu nakupovalcu ponuja kar obsežno paleto izdelkov. Od znamenitih kölnskih oziroma kolonjskih vodic do izbranih parfumov, ki jih zaradi dragocenosti prodajajo po kapljicah za milijone dolarjev. Na trgu pred katedralo smo občudovali sedeže gurujev mode, kot so Louis Vuitton, Lacoste in vse, kar skriva magično število 4711.
Na sprehodu po mestu smo videli tudi številne druge znamenitosti, kot so mestna hiša s trgom, ki ga trenutno prenavljajo, majhne hišice v severnoevropskem slogu, spremenjene v mini hotele ter pivnice, ki ponujajo znameniti Kölsch z istoimenskim dialektom.
Na vrsto je prišlo tudi fotografiranje ob reki Ren, ki je glede na svoj sloves največje evropske plovne poti precej neveličastna.
Potovanje smo nadaljevali mimo Aachna, Maastrichta ter končno prispeli na naš glavni cilj – v Belgijo. Prepustili smo se vožnji po prostrani, francosko govoreči Valoniji s prevladujočimi francoskimi kulturnimi značilnostmi. V zgodnjih popoldanskih urah smo prispeli v belgijsko, bolje rečeno evropsko, prestolnico Bruselj, nenavadno zmes nizozemske, francoske ter nemške tradicije. Med krožno avtobusno vožnjo po mestu smo videli največje mestne znamenitosti: trg Sabblon, vrhovno sodišče ter kraljevo palačo Palais Royal. Nato smo mesto raziskali še peš: trg Grand Place z impozantnimi zgradbami, kot so Hộtel de Ville (mestna hiša), Maison du Roi (kraljeva hiša) ter Le Piegon (belgijska rezidenca Victorja Huga). Sprehodili smo se mimo številnih trgovin z belgijskimi simboli: izložb z znamenito begijsko čipko, pivnic z nešteto vrst belgijskega piva ter prodajaln slastnih belgijskih vafljev, ki razorožijo tudi največjega »antisladokusca«. Seveda ni smelo manjkati niti fotografiranje ob najbolj nenavadnem in na nek način provokativnem simbolu Bruslja – kipu Maneken Pis – fantku, ki lula. Okoli tega bizarnega primerka belgijske umetnosti je napletenih nešteto teorij in pojasnil o njegovem nastanku. Danes je original shranjen v muzeju Musee de la Ville de Bruxelles, saj je bil v svojem par stoletij dolgem obstoju že večkrat žrtev najbolj nedoumljivih posegov v njegovo 61 centimetrov visoko bronasto telo.
Naš začasni domek, hotel Ibis Brussels of Gand Place, je stal prav v centru mesta, nedaleč od glavnega trga.
Za konec čudovitega dne smo si privoščili še tipično belgijsko večerjo v restavraciji Chez Leon sredi očarljivega labirinta belgijskih uličic. Njihovo hrano, ki je v bistvu francoska kuhinja, je nemogoče opisati z besedami. Lahko rečem le, da smo bili skrajno razočarani, saj smo dotlej celo življenje živeli v velikanski zmoti, misleč, da vemo, kaj je hrana. Francoska kuhinja je tisto, kar v nebesih jedo ob največjih praznikih.
Torek, 26. marec 2013 – Evropski parlament, Atomium, Waterloo in Luksemburg
Tretji dan naše ekskurzije je bil podobno natrpan kot ostali. Že po zajtrku smo pešačili do bruseljske »evropske četrti«, tako rekoč mesta v mestu, kjer se nahajajo sedeži vseh glavnih institucij Evropske unije. Sprejeli sta nas asistentki slovenske poslanke v Evropskem parlamentu gospe Romane Jordan. Vse tri so nam na poučen način predstavile svojo vlogo v tej naddržavni tvorbi ter nas seznanile z aktualnimi problemi, o katerih trenutno razpravljajo v Parlamentu.
Po tem poučnem obisku smo se zapeljali še do verjetno najbolj znane belgijske znamenitosti – Atomiuma. Ogledali smo si ga od zunaj, prav tako pa smo se podali v njegovo notranjost, ki močno spominja na nekaj vesoljskega.
Bruselj smo po tem doživetju zapustili. Naš naslednji cilj je bil Waterloo, kraj, kjer je Napoleon končal svojo fascinantno vojaško kariero. Preko 226 stopnic smo se povzpeli na grič, ki se ponosno dviguje nad ravno okolico. Kamor seže oko, se raztezajo širna polja, kjer se je pred stoosemindevetdesetimi leti v potokih pretakala kri 75.000 mladih Prusov, Francozov, Angležev, Nizozemcev ter številnih drugih narodov. Ogled stavbe, v kateri je rekonstruirana bitka, je bil srhljivo veličasten.
Sledil je še naš zadnji postanek – mesto Luksemburg v istoimenski državi. Sprehodili smo se skozi staro mestno jedro do soteske reke Petrusse, katedrale Notre-Dame ter Hộtel de Ville (mestne hiše). Vzeli smo si še čas za verjetno najdražje kosilo v Evropi ter absorbiranje mestnega duha.
Sreda, 27. marec 2013 – slovo
Naše potovanje po do tedaj nam neznanem kotičku Evrope se je žal izteklo. Polni novih izkušenj, znanja in vtisov, smo se izmučeni, a navdušeni, preko celotne Nemčije in Avstrije vrnili v našo domovino.
Monika Firer, dijakinja SŠSB