Select Page

Drage dijakinje, dragi dijaki!

V teh štirih tednih se nam je življenje temeljito spremenilo. Marsikatero ugodje, ki je bilo povsem samoumevno, je zdaj dosegljivo le stežka ali pa sploh ne. V teh dnevih se obračamo k sebi, k svoji družini in bližnjim. Naglica in površnost, ki sta prej tolikokrat zaznamovali naše odnose, v časih stalne prisotnosti še posebej bolita.

V naravi pa se prebuja pomlad. Mlada, silovita in, kot vedno, polna življenja. Pripravljena, da pomete z ostanki zime in žalosti, ter v nas zbudi ljubezen do življenja. Zaradi ljubezni do življenja samega, do sebe in do drugih je tako pomembno, kako bomo oblikovali sebe in svoj čas v tem obdobju. Naša življenja se niso ustavila, preoblikovala so se. To obdobje bo minilo, a zato ni nepomembno, kaj bomo v njem ustvarili. Zaznamovalo nas bo.

Zato so naša dejanja v tem času pomembna. Pomembno je, da vztrajamo, premagujemo zapreke in iščemo nove načine ustvarjanja in povezovanja. Jutri bo namreč nov dan. In za njim še en in še en in še en. Naj vam vsak prinese nekaj trmaste vztrajnosti mladega življenja.

Bližajo se nam prazniki, ki jih bomo tokrat preživeli drugače. Naj to ne spremeni njihovega pomena – vseobsegajočega veselja in upanja.

Želim vam lepe praznike.

Irena Wozniak

Dostopnost