Select Page

Drage dijakinje, dragi dijaki!

Preživeli smo že deset dni pouka na daljavo. Prvi dnevi so minevali hitro, vsi, učitelji in dijaki, smo se nepripravljeni vrgli v vodo in začeli čofotati. Upam in verjamem, da ste v dveh tednih našli svoj slog in ritem, prilagojen novim razmeram, v katerih za zdaj živimo.

Potres in sneg v zadnjih dnevih sta nas spomnila, da je narava nepredvidljiva in se ne pokori našim željam in ciljem. Morda pa je zdaj dober trenutek, da premislimo o tem, kdo smo, v kakšnih odnosih živimo in v čem najdemo smisel. Kajti pomlad bo spet prišla, kot pride vedno. Najprej v naravo, letos pa nekoliko kasneje še v naša življenja.

Skupaj lahko premagamo tudi največje težave. Vsakdo prispeva na svoj način. In če se počutite kdaj sami in nemočni pred goro navodil in nalog, vedite, da so v duhu z vami vsi vaši sošolci, pa tudi učitelji in učiteljice, ki že zelo pogrešajo vaše finte, modre vpoglede in duhovita opravičila. Vsi smo povezani, samo veriga je zdaj nekoliko bolj raztegnjena. Bodite nežni do sebe, da boste lahko skrbni do drugih.

Zelo vas pogrešam

Irena Wozniak