Select Page
Terensko delo pri pouku geografije

Terensko delo pri pouku geografije

Z dijaki prvih letnikov gimnazije smo obiskali Učni poligon za samooskrbo Dole pri Poljčanah.

Glavni namen je bil dijakom predstaviti nekatere metode terenskega dela, ki jih uporabljamo tudi v geografiji. Delo je potekalo v dveh delih in dveh skupinah. V prvem delu so dijaki izvajali bistvene analize za določanje prsti, pri čemer je bil glavni poudarek na ugotavljanju njene primernosti za gojenje vrtnin in možnostih za izboljšanje njene rodovitnosti. V drugem delu so ugotavljali fizikalne in kemijske lastnosti vode iz mlake.

 

Spoznali so pomen biotske raznovrstnosti za ohranjanje naravnega ravnovesja v ekosistemih in videli, kako si lahko s poznavanjem naravnih zakonitosti zagotovijo samooskrbo le z naravnimi viri in z minimalnim energetskim vložkom.

Mateja Gajšek, profesorica geografije

 

Dve srebrni in ena bronasto priznanje za naša kratka filma

Dve srebrni in ena bronasto priznanje za naša kratka filma

Za ITS Umetnost je letos zelo uspešno leto. Junija smo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru posneli pravo televizijsko oddajo. 

Dekleta iz 2. b iz ekipe ITS Umetnost smo bile povabljene v Maribor, kjer je v dvorani Štuk potekala prireditev Srednje šole za oblikovanje Maribor v sklopu festivala FOMB. Kot prejemnice tretje nagrade v kategoriji film smo dobile priložnost, da si celoten dogodek tudi ogledamo. Najprej so se na velikem platnu predvajale animacije in trije najboljši filmi, vključno z našim. Sledil je glasbeni program in odmor, po odmoru pa nas je v svet medijev in režije popeljal Dejan Veselič, ki nam je zaupal veliko skrivnosti o resničnostnih šovov, načinu snemanja in dogajanju za kamerami. Za tem se je odvila svečana podelitev nagrad za kategorije film, animacija, fotografija, strip in plakat, med katero smo na oder stopile tudi me. Dobile smo kar nekaj praktičnih nagrad in priznanja za naš dosežek. Po prireditvi smo se polne dobrih vtisov odpravile nazaj proti šoli. 

 

Skupaj s sošolkami ITS Umetnost iz 2. a pa smo sodelovale še na natečaju Slovenščina ima dolg jezik, kjer se književnost predstavi na filmu. Filma, ki sta morala biti posneti po literarni predlogi, smo posnele že v mesecu februarju in ju marca oddale. Navdih smo našli v Ingoličevem romanu Gimnazijka in Sofoklejevi Antigoni. Obe skupini sta se uvrstili s področnega na državno tekmovanje, kjer smo osvojile srebrno priznanje. 26. maja smo tako bile povabljene v Ljubljano, kjer smo si v Kinodvoru ogledale vse nagrajene filme in prejele priznanja. Dan smo si popestrile še z vodenim ogledom izvrstne fotografske razstave Mete Krese v Mestni galeriji Ljubljana in se okrepčale z dobrotami na Odprti kuhinji. Čaka pa nas še zanimivo potepanje po naši prestolnici, ki bo vsekakor v znamenju umetnosti. Več o tem pa zapišemo, ko se vrnemo.

Dijakinje in dijaki tretjega letnika pa so posneli dva kratka filma – Čokoladno mleko in Novi jaz. S slednjim bodo na festival in tekmovanjih sodelovali v naslednjem šolskem letu.

Larisa Mesarič in Lori Zafošnik, 2. b

 

Delovna praksa dijakinj in dijakov Erasmus+ na Portugalskem 2023

Delovna praksa dijakinj in dijakov Erasmus+ na Portugalskem 2023

Dijaki programov metalurški in ekonomski tehnik smo se tudi v letošnjem šolskem letu, in sicer maja 2023, odpravili na tritedensko delovno prakso v  portugalskem mestu Braga. V spremstvu dveh profesorjev smo se odpeljali na letališče, od koder smo poleteli do mesta Porto. Nekateri smo prvič sedeli v letalu in tako doživeli vznemirljivo izkušnjo vzleta in pristanka.

 

Prakso smo opravljali pet delovnih dni v tednu, ob koncu tedna pa smo odkrivali znamenitosti prelepe Portugalske.

Mesto Braga je eno izmed najstarejših portugalskih mest, bogato s številnimi katedralami ter zgodovinskimi znamenitostmi. V času bivanja smo vsak dan uživali v cvetočih parkih in obiskali pisane ulice, polne manjših trgovin in kavarn. Preostali čas pa smo še preživeli ob igranju nogometa ali odbojke.

 

Braga

 

Rimski festival

 

Bom Jezus do Monte

Najbolj obiskana turistična atrakcija mesta visoko na vrhu hriba na vzhodu. Stopnišče, ki se dviga več kot 100 metrov in ima 640 stopnic, ter številne kapelice s prikazom proti Jezusovega trpljenja.

 

Santuario do Sameriro

Drugo največje središče pobožnosti do Marije na Portugalskem, kjer stoji mogočna cerkev z razgledom na mesto Braga.

Santuario do Sameriro

 

Lizbona

Drugi vikend smo preživeli v glavnem mestu Portugalske, v Lizboni. Spoznali smo eno najstarejših svetovnih prestolnic, ki že od nekdaj velja za najpomembnejše pristanišče in predstavlja vrata Evrope na vse konce sveta.

Ogledali smo si tudi stolp Belem, ki je bil zgrajen v 16. stoletju in je služil kot točka vkrcanja in izkrcanja portugalskih raziskovalcev, ter spomenik Padrao dos Descobrimentos, ki slovi dobo odkritja v 15. in 16. stoletju. 

Padrao dos Descobrimentos

 

Fatima

Kasneje isti dan smo obiskali največje krščansko svetišče Fatimo. Marijansko svetišče v Fatimi (portugalsko: Santuário de Fátima) je znano tudi kot svetišče Matere Božje Fatimske. Le-tega sestavlja vrsta katoliških verskih zgradb v Cova da Iria v župniji Fátima in občini Ourém na Portugalskem. Osupnile so nas zanimive zgodbe Device Marije, ki se je pastirčkom prikazala v letu 1917 prav v tem kraju.

 

Fatima

Porto

Mesto Porto smo si šli ogledat dvakrat, in sicer prvič smo si sami s profesorji organizirali izlet, zadnji teden pa smo imeli  še izlet z vodičem.

Porto je drugo največje portugalsko mesto. Leži na severu države ob izlivu reke Douro v Atlantski ocean. Mesto Porto ima zraven sladkih in aromatičnih vin še mnogo kulturnih znamenitosti. Nepozabna je bila vožnja z ladjico po zalivu, kjer se odpre pogled na pisane fasade tradicionalnih stavb, ki se dvigajo v strma pobočja mesta. Imeli smo priložnost videti vojaško parado, ki je po ulicah mesta korakala ter izvajala različne postopke v reki.

 

Porto

 

 

Vojaška parada

 

 

Viana do Castelo

Zadnji teden v nedeljo smo  uživali na znameniti plaži ter si ogledali katoliško krščansko svetišče Monte de Santa Luzia, ki se nahaja na vrhu hriba nad mestom Viana do Castelo z veličastnim pogledom na Atlantski ocean.

 

 

Slovenija in Portugalska sta kulturno približno tako različni, kot sta oddaljeni na zemljevidu. Portugalci imajo ponekod 9-urni delovnik, odvisno od delodajalca (z eno/dve uri časa za kosilo in počitek).

Med tednom pa smo v parih ali pa tudi trije dijaki skupaj delali v različnih podjetjih. Pridobivali smo poklicne izkušnje in znanje ter spoznavali portugalsko kulturo, ki se precej razlikuje od naše. Med praktičnim usposabljanjem nam je uspelo vzpostaviti nova poznanstva in jih tudi ohraniti.

Na delu

 

Delovna praksa

Erasmus+ izmenjava je dobra izkušnja, zato bi jo priporočala vsakomur, ki rad potuje, spoznava nove ljudi, tuje jezike in kulturo.

 

Sprostitev na plaži

 

Zapisala: Klara Jevšinek, 3.č

Fotografije : Dijakinje in dijaki 3.c, 3.č, 2.c ter 2.č

Sprejem dijakov generacije 2019–2023 pri županu

Sprejem dijakov generacije 2019–2023 pri županu

 

Župan občine Slovenska Bistrica je 2. junija sprejel dijake SŠSB z najvišjimi in najvidnejšimi dosežki na državnem in mednarodnem nivoju. Sprejema so se udeležili še njihovi starši, mentorji, razredničarki in ravnateljica. Župan dr. Ivan Žagar in ravnateljica mag. Iva Pučnik Ozimič sta nagovorila dijake in jim zaželela še veliko ustvarjalnosti na njihovi nadaljnji poti. Prireditev je povezovala Jana Jeglič in vsakega dijaka predstavila z obrazložitvijo njihovih najvidnejših dosežkov.

 

Državni nivo

Kaja Vidmar

Kaja je vsestransko ustvarjalna dijakinja na jezikovnem in literarnem področju, vsakoletna nagrajenka šolskih Umetnij in večletna urednica šolskega glasila Čveka.

Je tudi strastna tekmovalka s frizbijem v bistriškem Športnem društvu ultimate frisbee Rubber Duckies; z mešano ekipo je večkratna državna prvakinja; je članica slovenske mladinske in članske reprezentance, v kateri je igrala na turnirju na Nizozemskem.

Najvidnejši dosežki:

  • prejemnica glavne nagrade v kategoriji Kratke zgodbe mladih Knjižnice Josipa Vošnjaka (2021, mentorica: Vesna Sever);
  • srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz španščine v preteklem in tem šolskem letu (mentorica: Maja Kodrič Crnjaković).

 

Aneja Lončarič

Je vsestransko ustvarjalna dijakinja na jezikovnem in glasbenem področju. S svojimi pevskimi nastopi je bogatila številne prireditve šole in izven nje.

Najvidnejši dosežki:

  • mesto na Mednarodnem tekmovanju Golden VOICE 2020 na Malti (2020);
  • srebrno tekmovanje na državnem tekmovanju iz španščine v lanskem in letošnjem šolskem letu (mentorica: Maja Kodrič Crnjakovič);
  • najboljši haiku v španščini na državnem srednješolskem razpisu v lanskem in letošnjem šolskem letu (mentorica: Maja Kodrič Crnjakovič).

 

Filip Rap

Je zelo radoveden in kritično razmišljujoč dijak, ki se dodatno posveča družboslovnemu in naravoslovnemu področju. Je zelo vztrajen in vsak sprejeti izziv skozi samostojno raziskovanje je tudi razrešil.

Najvidnejši dosežki:

  • zlato Cankarjevo priznanje (2021, mentor: mag. Gregor Artnik);
  • srebrno priznanje iz znanja o sladkorni bolezni (2021, mentorica: Vera Cunk Manić);
  • srebrno priznanje na državnem tekmovanju Mladih raziskovalcev Slovenije za raziskovalno nalogo Simulacija obremenitev na modelu človeškega kolena in ugotavljanje vpliva indeksa telesne mase na obrabo meniskusa (2022, mentor: mag. Marko Žigart);
  • leto kasneje srebrno priznanje na enakem tekmovanju za nalogo Mešalni ventil iz materiala ABS in merjenje prehodnega pojava pri kovinskem mešalnem ventilu, na državnem tekmovanju Mladih raziskovalcev Slovenije (2023, mentor: mag. Marko Žigart)
  • srebrno Vegovo priznanje (2023, mentorica: Urška Krušič).

 

Luka Urban Kitek: je najverjetneje »knjižni molj« generacije; odlikuje ga izjemna intelektualna širina in radovednost, tenkočutna empatije do soljudi; na vseh področjih delovanja si postavlja visoke standarde, svoje doživljanje pa izraža tudi skozi slikanje.

Najvidnejši dosežki:

  • srebrno Cankarjevo priznanje na državnem tekmovanju (2020, mentorica Vesna Sever);
  • zlato priznanje iz znanja psihologije (2022, mentorica: mag. Irena Wozniak);
  • srebrno priznanje na tekmovanju Slovenščina ima dolg jezik – filmsko ustvarjanje (2022, mentorica: Maja Kodrič Crnjakovič);
  • zlato Cankarjevo priznanje (2023, mentorica: Lidija Ličen).

 

 

Mednarodni dosežki

Mednarodne dosežke začenjamo s predstavitvijo najbolj uspešnega srednješolskega raziskovalnega para generacije, to sta Hana Brumec in Damjan Dovnik, ki sta odlična mlada raziskovalca vesolja. Dokazujeta se na mnogih raziskovalnih, tekmovalnih področjih, pa tudi v športu. Vrhunec njunega udejstvovanja je uvrstitev na Mednarodni sejem znanosti in inženirstva ISEF 2023 v Dallasu v ZDA, kjer sodeluje približno 1700 mladih s celega sveta. Tam sta kot edina udeleženca iz Slovenije predstavljala svojo raziskavo o pulzirajočih zvezdah.

Njuni raziskovalni poti sta se križali, ko sta v tretjem letniku pri ITS Naravoslovje izrazila željo o raziskovanju vesolja. Hana je že leto poprej proučevala skrivnosti svetlobnega učinka fosforescence, Damjan pa si je takrat nabiral prve raziskovalne izkušnje s področja astronomije, ko je s šolskim teleskopom s pomočjo paralakse izmeril oddaljenost do bližnje zvezde Wolf 359.

Obogatena z raziskovalnimi izkušnjami na področju svetlobe sta ob mentorstvu mag. Marka Žigarta in dr. Jureta Japlja vstopila v projekt GoChile, v katerem sta v slovenskem prostoru orala ledino pri uporabi daljinsko vodenega teleskopa v čilski puščavi Atacama. Z večnočnimi opazovanji v novembru 2021 in kasnejšimi analizami sta dokazala, da lahko s skrbnim merjenjem spreminjajočega se sija zvezd tipa Delte Ščita zelo natančno izmerita njihove oddaljenosti.

Hanina in Damjanova raziskovalna pot se ne končuje na Srednji šoli Slovenska Bistrica. Strast do raziskovanja bo tudi v prihodnje povezana z naravoslovjem, saj bosta na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru študirala fiziko, Hana pa še matematiko.

 

Hana Brumec je skromno dekle, ki v sebi skriva veliko empatije in čuta za sočloveka. Kljub obremenjenosti je zmeraj našla čas za učno pomoč in podporo svojim sošolcem.

Je tudi strastna in neumorna tekmovalka s frizbijem v bistriškem Športnem društvu ultimate frisbee Rubber Duckies. Z mešano ekipo je bila večkratna državna prvakinja in je članica slovenske mladinske in članske reprezentance. Sodelovala je na mednarodnih tekmovanjih na Madžarskem, v Italiji, Avstriji, na Nizozemskem in Češkem.

Najvidnejši dosežki:

  • bronasto Stefanovo priznanje iz fizike (2021, mentor: mag. Marko Žigart);
  • srebrno priznanje za raziskovalno nalogo Skrivnosti svetlobnega učinka fosforescence (2022, mentor: mag. Marko Žigart);
  • zlato priznanje na državnem tekmovanju Mladih raziskovalcev Slovenije za raziskovalno nalogo ter uvrstitev na Regeneron ISEF 2023, ZDA: Merjenje oddaljenosti kefeid tipa Delte Ščita (2021, mentor: mag. Marko Žigart).

 

Damjan Dovnik

Damjanovi izzivi so predvsem na področju naravoslovja, vedno bolj sta mu privlačni področji fizike in astronomije in se njegova raziskovalna pot zagotovo ne bo ustavila.

Damjan je tudi uspešen atlet tekač, prav tako pa se rad preizkusi v kolesarstvu in tako na sproščujoč način nabira energijo za intelektualno delo.

Najvidnejši dosežki:

  • srebrni priznanji iz astronomije (2019 in 2020, mentor: mag. Marko Žigart);
  • bronasto priznanje iz fizike in iz interdisciplinarnega državnega tekmovanja iz naravoslovja (2021 in 2022, mentorji: mag. Damijana Gregorič, Vera Cunk Manić in mag. Marko Žigart);
  • srebrno priznanje za raziskovalno nalogo Merjenje oddaljenosti zvezde Wolf 359 s pomočjo paralaks (2021, mentor: mag. Marko Žigart);
  • zlato priznanje iz astronomije (2022, mentor: mag. Marko Žigart);
  • srebrno priznanje iz EKO-kviza (2022, mentorica: Violeta Vivod);
  • zlato priznanje ter uvrstitev na Regeneron ISEF 2023, ZDA: Merjenje oddaljenosti kefeid tipa Delte Ščita (2021, mentor: mag. Marko Žigart);
  • zlato priznanje na državnem tekmovanju Mladih raziskovalcev Slovenije za raziskovalno nalogo ter uvrstitev na Regeneron ISEF 2023, ZDA: Merjenje oddaljenosti kefeid tipa Delte Ščita (2022, mentor: mag. Marko Žigart).
  • zlato priznanje za raziskovalno nalogo Merjenje oddaljenosti supernove tipa Ia (2023).

 

 

Katarina Grilj

Do zvezd pa se tudi, s svetlobno, pravzaprav z genialno hitrostjo, vzpenja Katarina Grilj – s svojim delom, raziskovanjem in izjemnimi dosežki. Mnoga priznanja in nagrade zagotovo zapolnijo vse police njene sobe. A ostaja skromno, preprosto in nasmejano dekle.

 

Da je Katarina izjemna matematičarka, vemo vsi v okolju, vedo pa tudi v Društvu matematikov in fizikov. Ko boste odprli njihovo spletno stran, vas bo pozdravila Katarinina fotografija z objavo njenih dosežkov. In kar se je spremenilo od lani – Katarina je svoj doseg še razširila, predvsem pa je postala tudi svojevrstna medijska zvezda, saj ste jo lahko poslušali, videli ali o njej brali v mnogih lokalnih in nacionalnih medijih.

 

Katarina še pri tako na videz nelogični nalogi odkrije logično rešitev, seveda kot plod mnogo predhodnega truda, odrekanja in nepopisnega veselja, ko se naredi zadnja pika.

 

Izjemni dosežki:

  1. Na državnem nivoju
  • zlato priznanje in naslov državne prvakinje iz logike (2019, mentor: Primož Riegler);
  • srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz računalništva BOBER (2020, mentor: Darko Korošec);

(Drugo polovico šolskega leta, delno še naslednje, je prekinila corona.)

 

  • srebrno priznanje na državnem tekmovanju v razvedrilni matematiki (2021, mentorica: Urška Krušič).
  • 2-krat srebrno Dominkovo priznanje iz znanja astronomije (2021 in 2022, mentor: mag. Marko Žigart);
  • eno srebrno in 3 zlata priznanja iz znanja logike (v letih 2020, 2021, 2022; na zadnjem državnem tekmovanju (2022) je osvojila zlato priznanje in nagrado (mentor: Primož Riegler);
  • 3-krat zlato Vegovo priznanje (za matematiko, 2021, 2022, 2023); od tem je dvakrat osvojila naslov državne prvakinje in prejemnica 1. nagrade (mentor: Primož Riegler);

 

  1. Na mednarodnem nivoju
  • Slovenske barve je zastopala na Mednarodni lingvistični olimpijadi in dosegla odličen rezultat (julij 2022;).
  • Na Srednjeevropski matematični olimpijadi je osvojila bronasto medaljo (avgust 2022).
  • Slovenske barve je zastopala na Romunskem matematičnem mastersu (februar/marec 2023).
  • Na Evropski dekliški matematični olimpijadi je osvojila srebrno medaljo (Portorož, april 2023).
  • Izbrana je na Mednarodno matematično olimpijado, ki bo julija 2023 na Japonskem, na kar se tudi intenzivno pripravlja.

 

Mentorstvo za mednarodna tekmovanja poteka pod okriljem DMFA – Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.

Draga Katarina, naj Ti uspe povsod, kamor Te bodo ponesla naslednja študijska, poklicna in karierna leta. Z velikim pričakovanjem se veselimo vsega, kar Te, Katarina, še čaka. Da bomo s ponosom spet pisali, takrat o … nekdanji dijakinji Srednje šole Slovenska Bistrica. Še naprej segaj po zvezdah. Srečno!

Vsak dijak je ob stisku roke župana prejel še zbornik občine Slovenska Bistrica z željo, da bi bila v naslednjem zborniku spisana uspešna življenjska pot katerega od njih.

Mag. Damijana Gregorič, ponosna razredničarka 4. B

Strokovna ekskurzija Fraunhofer CSP

Težko pričakovani dan je le napočil. Po kratkem štetju se usedemo v fantastičen črni mercedes in spoznamo oba voznika, Darka in Boštjana, ki bosta poskrbela za varno vožnjo v zvezno deželo Saško in nazaj. Na poti nas je spremljala in vodila vodnica Darja v organizaciji turistične agencije Sajko.

Med daljšo vožnjo v Leipzig smo bili priča prečudoviti igri barv in osvetlitvi ene izmed najstarejših univerz Alma mater Lipsiensis ter sprehoda po starem mestnem jedru, kjer smo spoznavali skulpture, narejene iz medenine in brona, med njimi tudi Gothejevega Mefista in Fausta.

Na poti do penziona smo se ustavili pri monumentalnem spomeniku Bitke narodov iz 1813., postavljenega ob 100-letnici zmage koalicijskih sil proti Napoleonu.

V svežem jutru smo se odpravili na pot v Halle Salle do inštituta Fraunhofer CSP, ki je znanstveni inštitut na področju razvoja in raziskave alternativnih virov energije, krožnega gospodarjenja in ustvarjanja novih tehnologij za prihajajoče obdobje potreb materialov energetike.

Sprejel nas je vodja inštituta prof. dr. Peter Dold s svojo ekipo. Po kratki predstavitvi so nas popeljali v fizikalno kemijski laboratorij ter v proizvodnjo multi in mono kristalov, katerih osnovni namen je izdelava sončnih celic in čipov. Med ogledom laboratorija so nam pokazali tudi indukcijsko peč, ki jo je konstruiral prof. dr. Samo Semenič, ki jim omogoča osnovne raziskave krožnega gospodarstva z materiali.

Obisk inštituta nam je omogočil dragocen upogled v drugo plat metalurgije, ki nikakor ni primerljiva z železarsko in ostalo sekundarno metalurgijo, ki jo poznamo v Sloveniji.

Popoldanski del dneva smo preživeli v Dresdnu, kjer smo si ogledali kulturnozgodovinske znamenitosti mesta in znamenitega mostu Modri čudež, narejenega s spajanjem kovinskih elementov na osnovi kovičenja z jeklenimi kovicami.

Dijaki 3. C

Samo Semenič in Violeta Vivod

 

»Nabiralka zgodb« Vita Bratkovič je Fotovizionarka 2023

»Nabiralka zgodb« Vita Bratkovič je Fotovizionarka 2023

Eden najprestižnejših mladinskih umetniških festivalov je festival Vizije, ki ga že leta prirejajo v Novi Gorici v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD).

V treh dneh festivalskega dogajanja se mladi iz vse Slovenije predstavljajo na mnogih umetniških področjih: gledališče, lutke, glasba, film in (nekaj zadnjih let) tudi fotografija, ki se predstavlja v okviru likovne dejavnosti. Zato festival v Novo Gorico privabi mnogo mladih ustvarjalcev, ki se potegujejo za nagrade s skupnim imenom Vizionar.

Do lanskega leta so našo šolo na Vizijah predstavljali le naši zelo uspešni lutkarji. Lansko leto pa sta se na Vizije prijavili tudi naši fotografinji Vita Bratkovič in Klara Jevšinek. Lanska tema natečaja je bila »Utrip grajenega prostora«. S svojo zgodbo se je Vita uvrstila med deset izbranih fotografov, ki so se lahko predstavili na skupinski razstavi festivala.

Tema letošnjih Fotovizij je bila »Drama vsakdana«, široka tema, ki je mladim fotografom odpirala nešteto interpretacijskih, vsebinskih in kompozicijskih možnosti.

Iz naše šole so se letos prijavile tri fotografinje: Špela Črešnar, Lori Zafošnik in ponovno Vita Bratkovič.
Lori je sestavila zgodbo iz že prej posnetih fotografij. Špela je predstavila zgodbo z naslovom Življenje na kmetiji in lepote neokrnjene narave. Vita pa se je po svojo »dramo vsakdana« odpravila na pokopališče in posnela zgodbo z naslovom Epilog.

Z domiselnimi motivi, perspektivami in kompozicijami svojih fotografij je Vita tudi letos prepričala žirijo in se ponovno uvrstila med (tokrat) dvanajst mladih fotografov, ki so se predstavili na skupinski razstavi festivala.

Vita Bratkovič je odlična pripovedovalka zgodb, ne le fotografskih. Svoje fotografije je opremila z opisi, ki so dodatno utemeljevali njeno fotografsko pripoved. Ob svoji fotozgodbi je zapisala:

»Odpravila sem se na pokopališče, kjer namesto dialogov, gibov, mask in kostumov našo dramo prikazujejo kamen, naravno ali umetno cvetje, sveče, angeli …

Kjer ni pomembno, koga ali kaj smo igrali, kako se pišemo, koliko smo s seboj prinesli na ta svet, tu in samo tu smo končno vsi enaki. Tu nam je končno vseeno, ali nam ploskajo ali jočejo ali se nam smejejo, kaj si mislijo o nas in kaj o nas govorijo.«

Na festivalu smo si lahko ogledali zgodbe vseh izbranih fotografov in videli, kako pestro in zanimivo so se lotevali zadane naloge. Kolaže fotografij si je mogoče ogledati na povezavi galerije Fotovizij (https://www.jskd.si/likovna-dejavnost/prireditve/foto_vizije_23/fotovizije_23_foto.htm).

A strokovna komisija v sestavi Sunčan Patrick Stone, fotograf, Nataša Kovšca, umetnostna zgodovinarka, recenzentka in predavateljica, ter Monika Ivančič Fajfar, producentka za likovno dejavnost je menila in odločila, da je fotozgodba Vite Bratkovič Epilog najboljša zgodba v kategoriji od 15 do 18 let in Viti dodelila naziv Fotovizionarka leta 2023!

»Mlada fotografinja je namesto dramatičnih prizorov vsakdanjosti, človeških poz in obraznih izrazov fotografirala predmete na pokopališču, kot so ugasle sveče in uvelo cvetje, ki jih lahko razumemo kot simbole končnosti bivanja v času in prostoru – ko človek ostane brez vseh karakteristik, s katerimi se identificira v življenju.« To je opis, ki ga je v utemeljitvi zapisala strokovna komisija.

Iz zapisa lahko sklepamo, da je bil ravno pristop k temi tisti, ki je dokončno prepričal komisijo, da je za  Fotovizionarko 2023 proglasila Vito Bratkovič.

Viti obetamo in želimo lepo kreativno prihodnost na področjih, ki jih bo izbrala v nadaljevanju svoje umetniške poti.

Vasja Eigner, mentor fotokrožka SŠSB

Fotografija: Sunčan Stone

 

 

 

 

 

 

 

Dostopnost